Tajpej je že davno objela tema, ko je predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi danes nekaj pred enajsto zvečer pristala v glavnem mestu Tajvana. Vendar prihoda najvišjega ameriškega politika na otok v zadnjih 25 letih ni spremljal nočni mir. Nasprotno. Kitajska, ki je zadnje dni svarila pred obiskom, ki ga razume kot ameriško izzivanje, ker je Tajvan zanjo sestavni del kitajskega ozemlja, je takoj napovedala odgovor: začetek vojaških vaj zračnih sil in mornarice v bližini Tajvana s pravim strelivom, ki bodo potekale do petka, od jutra do večera. Časopis China Daily, ki je v lasti kitajske komunistične partije, je objavil zemljevid območij, kjer bodo vaje potekale: šest velikih štirikotnikov, razporejenih okoli severa, juga in vzhoda Tajvana. Ne pa tudi zahoda, kjer je Tajvanska ožina, ki otok loči od Kitajske. Danes so se pojavile trditve, da so kitajska vojaška letala prešla sredinsko črto ožine, kar pa so tajvanske oblasti zanikale.
Televizijski govor
Pelosijeva z delegacijo, v kateri je še pet demokratskih kongresnikov, tudi predsednik odbora za zunanje zadeve Gregory Meeks, je v Tajvan prispela iz Malezije v okviru azijske turneje, med katero je bila v Singapurju, odhaja pa še v Južno Korejo in na Japonsko. A vse te obiske je zasenčil današnji, ki ga Pelosijeva vnaprej ni ne napovedala ne potrdila. Drevi po lokalnem času se bo sestala s tajvansko predsednico Tsai Ing Wen ter s poslanci in demokratičnimi aktivisti. Imela naj bi tudi govor, ki ga bo predvajala televizija, je poročal otoški časnik Liberty Times. Po kosilu pa naj bi odletela proti Seulu. Njen obisk je najvišji v Tajvanu po obisku republikanskega predsednika predstavniškega doma kongresa Newta Gingricha leta 1997.
»Obisk naše delegacije v Tajvanu potrjuje neomajno ameriško zavezanost podpori tajvanski dinamični demokraciji,« je ob prihodu tvitnila Pelosijeva.
V Pekingu so dogodek videli drugače. Zunanji minister Wang Yi je dejal, da se nekateri ameriški politiki, ki »jih zanima samo lastni interes«, igrajo z ognjem in da se ustvarjanje 1,4-milijardnega kitajskega ljudstva za sovražnika nikoli ne konča dobro. Dejal je, da takšna dejanja »vodijo v nadaljnji bankrot ameriške kredibilnosti«. V izjavi pa je zunanje ministrstvo zapisalo, da je obisk »resna kršitev« načela ene Kitajske in da bo imelo resne posledice za ameriško-kitajske odnose, ker je tajvansko vprašanje v njihovem osrčju.
Oglasila se je tudi Moskva in obisk Pelosijeve označila za »očitno provokacijo« ter dodala, da ima Kitajska pravico zaščititi svojo suverenost.
Pomemben trenutek za obisk
Bela hiša poti Pelosijeve ni uradno podprla, sama Pelosijeva, ki ima 82 let in prihodnje leto verjetno ne bo več vodila predstavniškega doma, pa je dejala, da je obisk zdaj najpomembnejši, ker se v svetu odloča med demokracijo in avtokratičnostjo.
ZDA uradno priznavajo politiko ene Kitajske in imajo s Tajvanom neformalne odnose, ki jih ureja poseben zakon. Leta 2018 so ga sicer nadgradili z zakonom, ki omogoča uradne obiske v obe smeri. ZDA so tudi zakonsko zavezane Tajvanu s prodajo orožja omogočiti, da je sposoben braniti neodvisnost. Obenem pa imajo ZDA politiko tako imenovane strateške nejasnosti, ko nočejo uradno povedati, kako bi ravnale ob morebitnem napadu na Tajvan.
