Vlada Roberta Goloba noče poravnati pogodbenih obveznosti – kar je povsem nedopustno, sploh za državo članico EU. Gre za panelno ograjo, ki je bila predmet javnega razpisa med vlado Marjana Šarca in direktorice policije Tatjane Bobnar, pogodba z izvajalcema pa je bila podpisana septembra lani. Z nastopom nove vlade je izvajalec prejel obvestilo, da RS potreb po panelni ograji nima več in da predlaga sklenitev sporazuma o razveljaviti pogodbe – na to družba ni pristala, pa tudi ministrstvo je ugotovilo, da od pogodbe ne more kar tako odstopiti, saj je šlo za javno naročilo. Panelna ograja je bila že dostavljena na mejo, MNZ pa do danes izvajalcu iz naslova prekinitve pogodbe ni poravnal ničesar, še več, na plačilo celo ne pristane. Družba Maxi Bau d.o.o. s podizvajalcem LEGI – SGS d.o.o. je oškodovana za najmanj 1,8 milijona evrov, grozi ji morebitni stečaj.
Ko se je letos zamenjala vlada, je bilo podjetje Maxi Bau obveščeno, da bo dobilo novega skrbnika, čez teden dni pa so dobili obvestilo, da RS potreb po panelni ograji nima več in da predlaga sklenitev sporazuma o razveljaviti pogodbe. Na to družba ni pristala. Ograja je bila naročena po naročilu posebej za potrebe republike Slovenije. Tudi če se je država odločila, da ne bo več postavljala panelne ograje na svojih mejah – ima do tega vso pravico, ampak seveda z vsemi posledicami svoje odločitve – to ne more iti na škodo podjetja, ki je izpolnilo pogodbo, podpisano z RS, temveč mora država poravnati stroške, ki so pri tem nastali. Zanemarljivo ni niti dejstvo, da je bil razpis pripravljen v času vlade Marjana Šarca, ki je danes obrambni minister, direktorica policije pa je bila aktualna notranja ministrica Tatjana Bobnar. Gre torej za iste osebe – iz česar bi lahko sklepali, da vlado Roberta Goloba moti zgolj to, da je bila pogodba podpisana v času vlade Janeza Janše.
Zaradi kršitve pogodbenih določil in seznanitve z namero o prekinitvi pogodbe javnega razpisa RS o postavitvi začasnih tehničnih ovir na južni meji RS, je družba Maxi Bau d.o.o. s podizvajalcem LEGI – SGS d.o.o. oškodovana za najmanj 1,8 milijona evrov. Iz dosedanjih prejetih sporočil, ki v ničemer ne sledijo pogodbenim določilom, je razvidno, da aktualno vlado RS ne zanima pravna država ali spoštovanje podpisanih pogodb. Izvajalec je namreč proizvedel panelno ograjo za celotnih 50 kilometrov, kot je določala pogodba – gre za ograjo s specifičnimi tehničnimi zahtevami in kot taka ni namenjena na prodaji na trgu – po menjavi vlade RS pa je družba Maxi Bau prejela obvestilo MNZ, da naročnik nima več potreb po postavitvi (na terenu je postavljenih že 37 kilometrov ograje) – s projekta pa so bili odstavljeni vsi sodelujoči vključno s skrbnikom pogodbe.
MNZ do danes izvajalcu iz naslova prekinitve pogodbe ni poravnal ničesar
Kot že rečeno, je zaradi nepričakovane odločitve izvajalcu nastala škoda v višini najmanj 1,8 milijona evrov, naročnik pa na plačilo škode ne pristaja, čeprav za to nima nobene pravne podlage. Naročnik je zadnji račun za naročeno blago zavrnil šele 31. dan po njegovi izdaji, in sicer z utemeljitvijo, da ja izvajalec razačunal blago, ki ni bilo naročeno niti vgrajeno niti prevzeto. Istega dne je izvajalec prejel odgovor MZZ, čeprav je za diplomatsko posredovanje zaprosil že v začetku septembra – očitno gre za usklajeno delovanje organov proti izvajalcu. 22. avgusta je MNZ izvajalca z zahtevki napotil na državno odvetništvo – ta ima čas za odgovor tri mesece, izvajalec pa lahko tožbo zoper državo vloži šele po tem, ko prejme odgovor. Medtem so celotno dokumentacijo pregledali na Nemški trgovski zbornici, kjer so pravniki podali zaključek, da je zahtevek v celoti utemeljen – spričo tega ne razumejo, zakaj MNZ ne pristane na plačilo.
V začetku julija letos je naročnik poslal obvestilo izvajalcu, da pogodba ostaja veljavna, da pa potreb po postavitvi ni več – izvajalec bo o tem obveščen 14 dni prej. Le nekaj dni kasneje je bil na predlog MNZ sprejet sklep, da se na meji preneha z odstanjevanjem ograje. Izpolnitev pogodbe je tako postala nemogoča – panelna ograja se namreč postavlja po predhodni odstranitvi rezilne žice. Rezilna žica se torej ni pričela odstranjevati z nastopom vlade Roberta Goloba, kot se pogosto skuša prikazati. V razpisni dokumentaciji je bilo zapisano, da se bo polovica ograje postavila v letu 2021, druga polovica v letu 2022 ter da so sredstva v proračunu zagotovljena za celotnih 50 kilometrov ograje. Sklep vlade naj bi bil sprejet na podlagi izdelane varnostne ocene in na podlagi upoštevanja civilne iniciative, ob čemer je treba poudariti, da nič od tega ne drži. Varnostna ocena namreč ni bila izdelana, v odločbi Direktorata za policijo in druge varnostne naloge, ki deluje v okviru ministrstva za notranje zadeve, so zapisali: “Organ je po proučitvi zahteve in preverjanju ugotovil, da zahtevana dokumentacija ne obstaja.”… “Strokovna analiza, ki bi bila vzrok (podlaga) za odstranitev žičnate ograje na slovenski južni meji, ni bila izdelana.” Civilna iniciativa pa je bila sklicana šele štiri dni po že sprejetem sklepu vlade.
Migrantov je vse več, aktualni vladi pa se panelna ograja ne zdi potrebna
Treba je omeniti še sledeče: Ministrstvo za notranje zadeve je v svojem predlogu sporazuma o razvezi pogodbe zapisalo, da naročnik v skladu z drugim odstavkom 3. člena ni zavezan naročiti dobave blaga in izvedbe storitev v celotni skupni okvirni pogodbeni vrednosti – vendar to ne more biti izgovor vlade, da ne poravna pogodbenih obveznosti, blago je bilo namreč v celoti naročeno že v začetku tega leta – že zato, ker je dobavni rok 6 mesecev. Panelna ograja je bila torej že izdelana in tudi dostavljena, le da se je Golobova vlada naredila francoze, ker se je pač odločila, da je ne rabi. Še en absurd najdemo v zapisniku 7. redne seje Vlade RS, ki je potekala 8. julija – tam je notranje ministrstvo namreč zapisalo, da je bila ograja začasni inštrument, ki je bil v uporabi v času, ko je prihajalo do večjega obsega migracijskih gibanj. “Nesprejemljivo je, da bi postala trajen element mejne politike v običajnih migracijiskih razmerah,” so še navedli – iz česar bi bilo razbrati, da se je migracijski val v tem času umiril. A številke kažejo ravno nasprotno, število migrantov rekordno narašča. Bobnarjeva tudi ves čas poudarja, da so rezilne žice nehumane in nevarne tako za ljudi kot tudi za živali ter da jih je zato treba odstraniti. Zato je treba še enkrat ponoviti, da se je rezilna žica začela odstranjevati že v času vlade Janeza Janše, namesto nje pa se je začela postavljati panelna ograja, ki ni nikomur nevarna. Panelna ograja zgolj pomaga preprečevati ilegalne migracije, migranti pa se – kot vedno – lahko zglasijo na mejnih prehodih in prosijo za azil. Policiji jih ne bi bilo treba loviti s helikopterji in okoliškim prebivalcem ne vsako jutro v strahu gledali skozi okno, koliko ilegalnih migrantov jih čaka na dvorišču.
Ministrstvo za notranje zadeve odločno zavrača vse navedbe predstavnikov podjetja Maxi Bau, d. o. o. Ves čas pogodbenega razmerja smo korektno in vestno izpolnjevali pogodbo o dobavi in postavitvi začasnih tehničnih ovir na južni meji Republike Slovenije, št. C1714-21-490060.
Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, je kot naročnik izvedlo javno naročilo blaga po odprtem postopku za nakup in postavitev začasnih tehničnih ovir na južni meji Republike Slovenije, št. 430-173/2021. Javno naročilo je bilo oddano ponudniku Maxi Bau, d. o. o., ki je v tem postopku nastopal s podizvajalcema LEGI-SGS, d. o. o., in LEGI-SGS, d. o. o., Beograd Rušanj, Podružnica za proizvodnjo kovinskih konstrukcij in njihovih delov.
Javno naročilo je bilo oddano v skupni okvirni vrednosti 5.370.531,50 EUR z DDV z možnostjo povečanja za največ 30 %, in sicer za obdobje od sklenitve pogodbe 10. 9. 2021 do 10. 11. 2022. Pogodba zelo jasno določa, da Ministrstvo za notranje zadeve kot naročnik ni obvezno porabiti celotne okvirne vrednosti sredstev, ampak le toliko, kolikor je zaporednih naročil. Zato je Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, kot naročnik do pogodbenega partnerja Maxi Bau, d. o. o., poravnalo vse račune za naročen, vgrajen in prevzet material, kot je to tudi določeno s pogodbo. Tako je navedeno podjetje v osmih mesecih od sklenitve pogodbe do 30. 5. 2022 dobilo izplačanih 3.930.781,80 EUR z DDV.
Na 3. seji vlade je bilo dogovorjeno, kot izhaja tudi iz koalicijske pogodbe, da ministrstva za notranje zadeve, za zunanje zadeve in za obrambo do konca junija pripravijo načrt za odstranjevanje ograje. Na podlagi tega načrta je Vlada RS 8. 7. 2022 sprejela sklep, št. 22500-2/2022/5, s katerim je naložila Ministrstvu za notranje zadeve, Ministrstvu za zunanje zadeve in Ministrstvu za obrambo, da v sodelovanju z Geodetsko upravo Republike Slovenije do 30. julija 2022 pripravijo elaborat glede odstranjevanja začasnih tehničnih ovir in da Slovenska vojska prične z odstranjevanjem žičnate ograje po sprejetju tega sklepa.
Na podlagi tega Ministrstvo za notranje zadeve ni več naročalo materiala po navedeni pogodbi, kar je povsem skladno s pogodbenimi določili. Do pogodbenega partnerja Maxi Bau, d. o. o., imamo še terjatev v višini 273.772,00 EUR z DDV, ki pa jo bomo preko Državnega odvetništva tudi ustrezno izterjali. Podjetje Maxi Bau, d. o. o., je Ministrstvo za notranje zadeve obvestilo, da mu je zaradi neizdajanja novih naročil nastala gospodarska škoda, ki pa je ni niti dokazalo niti izkazalo ali podkrepilo z dejstvi in dokazi, kot bi to moralo. Ker se tako ni bilo mogoče sporazumno dogovoriti, jim je Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, v avgustu 2022 posredovalo pisni odgovor z napotilom, da če ocenjujejo, da imajo iz pogodbenega razmerja še kakršnekoli zahtevke, naj se z njimi obrnejo na zakonitega zastopnika države, to je Državno odvetništvo Republike Slovenije. Ministrstvo za notranje zadeve do tega trenutka ni seznanjeno, da bi bil na Državno odvetništvo s strani podjetja Maxi Bau, d. o. o., vložen kakršenkoli zahtevek.
Poleg tega v podnaslovu Migrantov je vse več, aktualni vladi pa se panelna ograja ne zdi potrebna v povezavi z odstranjevanjem ograje navajate, da številke migrantov rekordno naraščajo.
Dejstvo je, da Slovenija glede migracijske situacije deli usodo ostalih držav članic EU, ki se soočajo s povečanimi migracijami od marca letos. Povečanje migracijskih tokov je posledica vizumskih režimov v regiji, ki niso usklajeni z Evropsko unijo in zaradi česar se je močno povečalo število prihodov indijskih, burundijskih in kubanskih državljanov. Na ta problem je Slovenija Evropsko komisijo in partnerske države v regiji Zahodnega Balkana v zadnjih mesecih večkrat opozarjala in pozvala k uskladitvi vizumskih režimov držav v regiji, zlasti Srbijo, z vizumsko politiko EU. Tako je Srbija 20. oktobra 2022 sprejela odločitev o preklicu brezvizumskega režima za Burundi in Tunizijo. Državljani teh držav bodo odslej za vstop v Srbijo potrebovali vizume. Ta poteza partnerske države Srbije pomeni, da se zavedajo tudi svoje odgovornosti pri upravljanju z migracijskimi tokovi. Dodajamo, da ograje ne morejo ustaviti migracij, ki so dejstvo v globalnem svetu. Temu pritrjuje tudi podatek, da so najbolj obremenjene zunanje meje EU s Severno Makedonijo in Srbijo, od koder se najbolj intenzivna migracijska pot na Zahodnem Balkanu nadaljuje na Madžarsko (ki ima postavljeno ograjo vzdolž meje s Srbijo), od tam pa v Avstrijo in druge države EU.
Ves čas se države članice EU zavzemamo za skupne rešitve pri obvladovanju migracijskih tokov. Pri tem je aktivna tudi Slovenija. Slovenska policija obmejnemu prebivalstvu kot prebivalstvu v notranjosti države oziroma Evropske unije zagotavlja varnost z rednim nadzorom območij, ki pomenijo povečano tveganje za nedovoljene migracije, partnerskim sodelovanjem z drugimi državnimi organi in lokalno skupnostjo, mednarodnim sodelovanjem, razvijanjem novih doktrin in tehnične opreme za odkrivanje in preprečevanje nedovoljenih migracij.
Sara Bertoncelj