V zadnjem času se veliko razpravlja o “počasni” ukrajinski ofenzivi, a to, kar se sedaj dejansko dogaja, je vztrajno in načrtno uničevanje ruskega “operativnega sistema”. Za to je potreben čas, pravi vojaški strateg Mick Ryan. Da bi razumeli, kaj je to ruski operativni sistem in kako ga Ukrajina ‘ruši’, pa Ryan meni, da je pomembno razumeti dva temeljna koncepta: operativno umetnost in vojno za uničevanje sistemov.
V vojni govorimo o strategiji (povezava namena z visoko stopnjo dodeljevanja virov in ukrepanjem) in taktiki (ki vključuje napade in izvajanje posebnih bojnih operacij). Zaradi kompleksnosti sodobne vojne sta strategija in taktika povezani s tako imenovano operativno umetnostjo.
Operativna umetnost je načrtovanje, organiziranje, vzdrževanje in prilagajanje taktičnih akcij v daljšem časovnem obdobju in pogosto tudi na velikem geografskem območju. Zagotavlja, da so vojaške sile v dobrem položaju za taktično delovanje, ki dosegajo strateške rezultate. Eden od elementov operativne umetnosti, o katerem se razpravlja, je, ali obstaja operativna “raven” vojne. Kritiki trdijo, da operativna raven spodkopava strategijo in postavlja taktiko na manj pomembno mesto v vojni, meni vojaški strateg Mick Ryan.
Vojna uničevanja sistemov
Razložil je tudi tako imenovano “vojno uničevanja sistemov”. Pravi, da poročilo RAND ugotavlja, da: “razmišljanje o sistemih prežema tako rekoč vse vidike pristopa PLA k usposabljanju, organiziranju in opremljanju za vojskovanje … koncept sistema sistemov je način sodobnega bojevanja za PLA (ljudsko osvobodilno vojsko).” Teoretiki PLA gledajo na sodobno vojno kot na spopad med nasprotujočimi si sistemi v bojnem prostoru z več domenami. Zato si Kitajci prizadevajo zgraditi lastne sisteme za napade na sovražnikove sisteme. Pomemben element tega je degradacija in uničenje sovražnikovega “operativnega sistema”.
Operativni sistem je sestavni del vojaških sil – nad enotami in brigadami – ki povezuje, omogoča sočasne in zaporedne taktične dejavnosti ter podpira njeno sposobnost izvajanja manevrov na operativni ravni za doseganje strateških ciljev. Rusi imajo v Ukrajini šest ključnih elementov operativnega sistema: sistem poveljevanja, udarni sistem, informacijski sistem, izvidniško-obveščevalni sistem, podporni sistem (logistika itd.); in sistem učenja in prilagajanja. V bistvu so to možgani in živčni sistem ruskih sil v Ukrajini.
Prva tarča je operativni sistem
Ta operativni sistem bo prva tarča pri načrtovanju in izvajanju vojaških akcij. Razlog za to je, da če lahko Ukrajinci napadejo ruske možgane (takšne, kot so) in živčni sistem, se okončine ne morejo uskladiti in jih je mogoče izolirati in uničiti. Zato so Ukrajinci, ko so zaprosili za sodobne lovce, napade dolgega dosega (in verjetno tudi za tajne kibernetske in notranjezračne zmogljivosti), zahtevali zmogljivosti za napad, degradacijo in uničenje ruskega operativnega sistema.
Žal je na zahodu edini model, ki ga imamo za uničenje sovražnikovega operativnega sistema, ta, ki so ga imele ZDA v zalivski vojni leta 1991. Potrebna je bila 42-dnevna kampanja z uporabo tisočih letal, je razložil vojni strateg in dejal, da se za tako zapleteno kampanjo moramo ozreti še dlje v zgodovino. “Skratka, za to kar poskuša Ukrajina, ni sodobne primerjave. Skratka, za to, kar poskuša storiti Ukrajina, ni sodobnega primerjalnika. Nima nadzora nad zrakom, zahodne države pa niso zagotovile potrebnih sodobnih lovcev ali potrebne količine napadalnih sistemov dolgega dosega (npr. ATACMS). Zato je morala Ukrajina razmišljati kreativno in načrtovati drugačen način za uničenje ruskega operativnega sistema. To je vključevalo HUMINT (human intelligence) na zalednih območjih, uporabo zbiranja civilnih in vojaških obveščevalnih podatkov ter selektivne taktične akcije za spodbujanje ruskih odzivov.
Ruski odzivi niso le taktični. Ukrajina upa, da bo videla tudi, kako ruska operativna raven C2 (poveljevanje in kontrola) sprejema odločitve in kako delujejo njena komunikacijska omrežja. Prav tako bo želela najti ključne rezervne enote, oceniti sprožilce za njihovo razporeditev in časovnico zanjo. Drugi cilji te trenutne faze degradacije ruskega sistema vključujejo tudi iskanje in uničenje logistike/inženirjev (ki postavljajo minska polja). Glede na velikost ruskih sil v Ukrajini je to precejšen podvig in zahteva čas.
Medtem ko se to dogaja, se informacije in lekcije vračajo v ukrajinski sistem za izboljšanje ciljanja in njihovega poznavanja ruskega operativnega sistema. Poleg tega zagotavlja čas za urjenje in vadbo ukrajinskih enot za kasnejše operacije. “Ta čas bo prišel. Pred tem pa bo Ukrajina naredila vse, kar je v njeni moči, da bodo te kopenske bojne operacije čim bolj neenakomerne v njihovo korist. To pomeni, da morajo v prihodnjih tednih vztrajno in metodično uničiti ruski operativni sistem,” meni Ryan. Pomemben je še zadnji element tega pristopa, pravi vojaški strateg. Ker Ukrajinci zadržujejo večino svojih taktičnih sil, imajo veliko prožnosti glede tega, kje bodo v naslednjih fazah izvajali glavne napore.
Sara Kovač