Sanja Lončar: Živeti zdravo pomeni nenehno trenirati svoj imunski sistem

Alkoholni izvleček ameriškega slamnika, pripravljen iz celotne rastline, je denimo v raziskavah dobesedno “pometel” z najbolj razvpitim protivirusnim zdravilom. Sveži ingver za 80 odstotkov zmanjša možnost vdora virusov v celice. Podobno velja za bezgove jagode, česen, črno kumino in številne druge rastline.

Knjiga Naravne rešitve za težave z virusi, soavtorice Sanje Lončar je že tretja knjiga, v kateri poskušajo ozaveščati, kako pravilno ravnati, da iz male težave, ki ji rečemo prehlad, ne nastane kaj bolj nevarnega. Kovidna situacija jih je le spodbudila, da so še enkrat preverili najboljše strategije in naravne pripravke, ki jih imamo na voljo.

Sanja, kako se počutite v teh posebnih časih?

Posebno. En del vsakega izmed nas čuti stisko, strah pred novim in neznanim, drugi, globlji del nas pa zelo dobro ve, da stvari gredo tako, kot morajo, in da od časa do časa rabimo kakšno brco za premik iz cone udobja. In to smo zdaj dobili.

Kaj se je za vas spremenilo?

Spremenilo se je samo to, da sem še veliko več svojega časa namenila dejanjem in zato me je veliko manj na spletu in na dogodkih in veliko več v naravi, v gozdu, na vrtu, njivi in v kuhinji.

Sliši se zgolj kot pozitivno.

Vse, kar se dogaja, je v osnovi pozitivno. Paranoja, ki jo čutimo, je dejansko sfabriciran strah, a če smo sposobni iti onkraj njega, potem vidimo, da se trenutno dogaja veliko več pozitivnega. Trpimo, dokler ne sprejmemo dejstva, da nekaj pač moramo spremeniti. Faza, v kateri se upiramo in silimo, da bi stvari šle nazaj v znano, nam samo jemlje energijo. Sprejeti moramo, da je zdaj potrebno narediti korak naprej, in ne čakati, da nam nekdo drug skreira novo normalnost. Skreirajmo si jo sami –potem se bo odprlo ogromno energije.

Ljudje smo se v času covida razdelili na dve nasprotujoči si polovici.

Res je. Ene je trenutna situacija spodbudila, da še bolj zavihajo rokave, da gredo še bolj k sebi, da ozaveščajo svoje soustvarjalne moči, medtem ko je druge zagrabila panika in vse bolj bežijo od sebe. Zaradi tega smo tudi priča vse večjim odklonom od tega, čemur bi lahko rekli normalno. V

se manj pa je tistih, ki ostajajo med tema dvema svetovoma, ker ta situacija zahteva, da nič več ne moreš biti vmes. Čas je prelomen, vendar ni prvič v zgodovini. Vsaki generaciji je dano nekaj, čemur sama pravim »izpitni roki«.

Ko me ljudje zdaj sprašujejo, ali lahko pomagam, rečem, da lahko človeku pomagaš pri pripravah, saj tudi študentu ne moreš pomagati pri samem izpitu, lahko pa mu pomagaš, ko se nanj pripravlja. Zdaj je čas, ko mentorji obmolknemo in morajo ljudje sami pokazati, česa so se do sedaj naučili. To situacijo čutim tako.

Zdi se, kakor da zdrav človek v sodobni družbi ni več zaželen?

Zdrav človek ni zaželen v bolni družbi, a je še kako zaželen v zdravi. Znašli smo se v grobem prehodu v neofevdalizem, ko peščica, ki si je sama natiskala denar, hoče pokupiti vse, kar je materialnega, vključno z ljudmi. Vendar nam ni potrebno pristati na ta scenarij. Lahko se odločimo, da svoja življenja živimo kot ustvarjalci lastnih življenj, in tako lahko ustvarimo neko novo zdravo družbo.

To pa zahteva napor, mar ne?

Seveda, to ni udobno. Tudi meni ni udobno, tudi mene je na trenutke strah, ko na primer pomislim, da bi morala biti brez vseh energentov in stoodstotno samooskrbna. Doma pri kosilu na primer pogledamo v enolončnico, ki je na mizi, in ocenimo, da je v njej 80 odstotkov naših sestavin, vendar še nismo na stotih. Ko sem si pred petimi leti zastavila vprašanje, koliko sem zares samooskrbna, sem kljub vrtu ugotovila, da ne več kot 20 odstotkov. Zdaj pa ugotavljam, da bi nam morda zmanjkal kakšen priboljšek, vendar bi preživeli. In ko pridete enkrat do te točke, potem nimate več nekih res­ničnih težav.

Trdite, da se naš imunski sistem cepi vsak dan. Razložite nam prosim to trditev.

Vse v našem telesu je narejeno tako, da če ga uporabljamo, se krepi. V trenutku, ko nehamo uporabljati mišico, začne ta atrofirati; če nehamo žvečiti, naše dlesni slabijo in v trenutku, ko naš imunski sistem ne spoznava sveta, ne predeluje informacij – ker virusi so informacije, ki vstopajo v naš sistem –, potem si morda za kratek čas kupimo mir, vendar pa začnejo celi segmenti naše notranje inteligence atrofirati.

Poglejte, zakaj otroci veliko lažje prebolevajo koronski virus ali kakšne druge okužbe? Zato, ker je njihov sistem v nenehnem srečanju z novim, nenehno procesira, se odziva. In ves propad – fizični, čustveni in duhovni – se začne, takrat ko nismo več pretočni.

Na primer, da me vi užalite in potem jaz to premlevam šest dni – v praksi to pomeni, da šest dni v svojem telesu valjam strup. Duševno zdravje pomeni, da si sposoben prebaviti vse, kar se ti zgodi čustvenega; fizično zdravje pomeni, da si sposoben prebaviti vse, kar fizično pride v telo; in duhovno smo zdravi, ko smo skozi sebe sposobni spuščati energije.

Pa da zdaj ne boste mislili, da mene virusi ne oplazijo. Vendar je potrebno, da človek, ko čuti, da ga je nekaj napadlo, reagira pravilno. Takrat se moraš znati ustaviti in podpreti telo. Potem te ne bo podrlo. Živeti zdravo življenje resnično ne pomeni ne priti v stik z virusi. To pomeni nenehno trenirati svoj imunski sistem.

Kaj konkretno naredite, ko čutite, da bi lahko zboleli?

Prva zadeva je, da rečem lahko noč in grem spat zelo zgodaj. Čas, ko se naše telo polni z energijo, je čas globokega spanca, ki je izjemno regenerativen; takrat se naše telo očiščuje, in to je čas pred polnočjo. To je rekel tudi dr. Vogel – vsaka ura spanja pred polnočjo dvakratno šteje. Ta regenerativni krepčilni spanec me je rešil že velikokrat.

Pri nas imamo trenutno moratorij na sladice, ker sladkor v vseh oblikah zelo upočasni delovanje imunskih celic. Ko se me torej nekaj loteva, si prepovem kar koli sladkega in namesto tega užijem nekaj, kar podpira imunski sistem. Potem pride na vrsto ameriški slamnik, bezeg, ingver in podobno.

Ker smo v obdobju, ki je značilno za pogostejše viroze in prehlade, nam, prosim, podajte splošna priporočila za krepitev imunskega sistema.

Najprej iz svojega življenja izženite strah. Nič v življenju ne funkcionira, če nas stiska strah. Takrat se ustavijo vsi pretoki, zato nas zebe, se tresemo, smo bledi, ker izklopimo vso energijo, ki jo ima telo na razpolago. Tudi ne vem kakšno čudežno prehransko dopolnilo nam ne more pomagati, če nismo pretočni. Največ, kar lahko naredimo, je, da v sebi negujemo ljubezen. To so govorili že naši predniki. Mnogim to deluje kot neka metafizika, vendar to je fizika.

Ko čutiš ljubezen in zaupanje v to, kar se dogaja, potem ni strahu, pohlepa, jeze, skrbi. Vse se pretaka, vse funkcionira in takrat celice ne potrebujejo prav veliko naše pomoči, da bi našle rešitev za izzive. Učenje ljubezni je verjetno naša najtežja naloga, vse ostalo so le kompenzacije te osnovne naloge. In mazohistično se je hraniti s še dodatnim strahom, s tem ko nenehno visimo na medijih in si kot narkoman pošiljamo v žile adrenalin v obliki zastrašujočih statistik. Ljudje se moramo končno naučiti poskrbeti tudi za svoje duševno zdravje.

Obstajajo kakšne rastline, ki pomagajo pri boju s koronskimi virusi, s katerimi se ukvarja in jih priporoča tudi znanost?

Znanost se v zadnjem letu in pol zelo ukvarja s preučevanjem moči naravnih rešitev, vendar o tem v medijih ne slišimo veliko. Ena od najbolj raziskovanih rastlin je ameriški slamnik in njegovi pripravki. Že prej smo vedeli, da deluje na koronski virus, zdaj pa se je izkazalo, da deluje tudi na to zdanjo različico. Vendar mora biti alkoholni izvleček pripravljen iz zgornjega dela rastline in tudi iz korenine (recepturo lahko dobite na: zazdravje.net).

Drugi naravni pripravki, ki zelo pomagajo, so kakovostni pripravki iz bezgovih jagod in ingverja, pa tudi lovor ima preverjene učinke pri zaviranju korone. Manj znane pa so sladka korenina, islandski lišaj, Kitajci uporabljajo črnoglavko ... Vse lahko najdete v knjigi Naravne rešitve za težave z virusi. Kdor želi, se lahko poglobi. To zares deluje. Poznam kakih sto ljudi, ki so imeli opravka s korono in so nalogo z odliko opravili. Če se držimo določenih protokolov, potem ne potrebujemo Nobelovega nagrajenca, ki bi odkril rešitev za aktualno težavo, ker te rešitve že obstajajo.

Kako lahko okrepimo pljuča?

Za pljuča je zelo pomembno, kaj vdihujemo. Zdaj, ko smo se vrnili v zaprte prostore, se začnejo težki časi za pljuča, ker tudi ko je zunaj zrak najbolj onesnažen, je še vedno boljši od tistega v naših notranjih prostorih. Moja pisarna je zelo zelena, prava džungla. Dobro je, da imamo v delovnem okolju rastline, ki čistijo zrak, povečujejo količino kisika; ki lovijo vse, kar računalniki in pohištvo izdihava. V spalnico pa sodijo le rastline, ki ponoči izdihavajo kisik.

Opozorila bi, da moramo biti zelo pazljivi glede plesni v prostoru, saj močno škodijo pljučem in tudi možganom. Megla v glavi, padec koncentracije in depresija so včasih posledice spor plesni, ki so postale pogoste spremljevalke našega življenja, še zlasti v sodobnih domovih, ki so neprodušno zaprti; v katerih stene ne dihajo, ker so narejene po umetno ustvarjenem eko standardu. Veste, ta eko pomeni ekonomično, ne ekološko. Ljudi skrbi, kaj pada z neba, nismo pa pozorni na to, kaj smo sami ustvarili v svojem najbližjem okolju.

Za svoja pljuča lahko pokombinirate več različnih ukrepov – zelo ugodno nanje deluje na primer solna luč, ki negativno ionizira zrak in prašne delce tišči k tlom. Resda bomo imeli malo bolj prašno pohištvo in tla, ne bomo pa imeli prašnih pljuč. Lahko dodate tudi kakšno kakovostno eterično olje, pa vam bodo pljuča hvaležna.

Kaj pa ko zbolimo – kaj nam priporočate za lajšanje bolezenskih simptomov?

Najprej moramo razčistiti s tem, kar mislimo pod besedo »lajšati« – to, kar si namreč mi predstavljamo kot lajšanje, v resnici pomeni oteževati delo imunskemu sistemu. Vsakega, ki je imel bližnje srečanje z virusom korone, vprašam, kako je to izgledalo; se je morda zakompliciralo ter kakšne simptome je imel. Poznam tudi nekaj ljudi s težkim potekom bolezni. Seveda je tega premalo, da bi o tem pisala študijo, in do mene pridejo zgodbe, ki niso povprečne, vendar lahko rečem, da je bolezen pri tistih, ki so zaupali svojemu telesu, ki so se bili pripravljeni umiriti, preležati, prenesti vročino in bolečine v kosteh in mišicah, potekala brez zapletov. Vsi zapleti, za katere sem osebno slišala, so se pojavili pri tistih, ki so sabotirali imunski sistem, ne da bi se tega sploh zavedali.

Poglejte, bolečine ne ustvarja bolezen, bolečina pomeni, da se je naš imunski sistem podvizal, da naenkrat na fronto pošilja vse, kar je na razpolago, da se izbori za naše zdravje, in ta povečani promet občutimo kot bolečino.

Če to izklopimo s kakšnim protibolečinskim sredstvom, imunskemu sistemu sporočamo, da gre za lažni preplah in da mu ni potrebno delovati. Večina tovrstnih sredstev izklopi tudi vročino in potem ta naša telesna inteligenca ne more podkuriti virusom in jih onesposobiti. To je potem tako, kot da bi na stežaj odprli vrata v svojih celicah in rekli: »Pridite, dragi virusi, razmnožujte se, mi smo hotel s petimi zvezdicami.« To je neumnost, ki jo ljudje počnejo.

Če v prvi fazi, v kateri se poskuša telo boriti, kar traja štiri do pet dni, jemljete ta sredstva, potem telo izklopi svoje mehanizme in ker ste brez vročine, mislite, da ste zdravi. Potem pa sedmi dan dihalna stiska, klic na urgenco, padanje v nezavest ... Zakaj? Ker pride do citokinske nevihte, kar pomeni, da naš imunski sistem v želji, da očisti telo, začne pobijati vse celice, v katerih zazna navzočnost virusov. Takrat lahko začnejo propadati cela tkiva. Vendar to ni moč virusa, to je nerazumevanje, kako človek deluje. Poleg tega smo tako navajeni na instant rešitve, da zdaj to drago plačujemo.   

V tej kovidni zgodbi je torej glavni igralec naš imunski sistem?

V vseh zgodbah, ki se tičejo bolezni, ne samo v tej. Vse velike avtoritete, ki so se ukvarjale z mikrobi, so priznale, da je virus seme, mi pa smo tla. Na tleh v mojem vrtu orhideja ne more uspevati. Zakaj? Ker ji ne ustrezajo tla. Ne morem preprečiti, da pridejo različna semena plevelov na moj vrt. Ampak kot dober vrtnar lahko poskrbim, da mi plevel ne preraste solate. Dober vrtnar pobere plevel, še preden ta postane ukoreninjen. Eni ga začno puliti takrat, ko ga več ne moreš spregledati, eni pa pustijo, da jim vrt povsem preraste. Torej, če zdaj to prenesemo nase – vsak dan je potrebno pomagati telesu, da procesira.

Kaj je z vitaminom D? Je res tako učinkovit?

Vitamin D je ena od znanstveno večkratno potrjenih substanc, ki nam je lahko v veliko pomoč. V državah, kjer je tradicionalna medicina bolj prisotna, so že na začetku epidemije začeli raziskovati in testirati prehranska dopolnila. Kitajci so na primer veliko uporabljali vitamin C, vendar se je izkazalo, da se v osnovi vse vrti okoli vitamina D. Iranci, Nemci, Nizozemci, Španci so celo bolnikom na intenzivni negi dodajali vitamin D, pa se je umrljivost zmanjšala za polovico. In ugotovili so, da med hospitaliziranimi skoraj ni človeka, ki bi imel normalno raven vitamina D. Prav tako so ugotovili, da če si zagotovimo normalno raven vitamina D, imamo 15-krat manjšo možnost, da bi se za nas okužba s koronavirusom končala fatalno.

Pri vitaminu D je zelo pomembno, da ga čim več zaužijemo v naravni obliki, in sicer z varnim sončenjem. To je edina oblika vitamina D, ki ga lahko uskladiščimo in nato porabljamo v zimskih dneh. Nadomeščanje s prehranskimi dopolnili utegne biti tvegano, saj se niti najboljše naravne oblike vitamina D ne obnašajo povsem enako kot tisti, ki ga naše telo ustvarja zgolj ob pomoči sončnih žarkov. Pri dolgotrajnejšem jemanju je zato nujno spremljati raven vitamina D v telesu, kajti enake količine prehranskega dopolnila se v vsakem telesu vsrkavajo drugače. Ker gre za pomemben steber našega zdravja na številnih področjih, je v knjigi tudi veliko natančnih informacij o tem.

Seveda pa so pomembni tudi vitamin C, cink, magnezij, omega tri – to so pravzaprav rezervni deli, s katerimi lahko naši notranji serviserji popravljajo, krpajo, ponovno spravljajo v red. Zahtevati, da naše telo deluje, pri tem pa mu ne zagotoviti osnovnih surovin, je pač utopično.

Sanjo Lončar smo gostili tudi v spletni oddaji Sensa pogovori sensa.metropolitan.si/pogovori/

Spraševala: Ana Vehovar

• Preberite si še: Sporočilo patra Karla Gržana: "Zdaj moramo misliti naprej"

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja