Ustavno sodišče zavrnilo sodnike
Ustavno sodišče je zavrglo pobudo po oceni ustavnosti več predpisov, ki urejajo vrednotenje sodniškega dela, ker po njegovi oceni vlagatelji niso izkazali pravnega interesa.
Slovensko sodniško društvo je marca lani skupaj s sedmimi sodniki na ustavno sodišče vložilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti več členov zakona o sistemu plač v javnem sektorju, hkrati pa tudi zakonov o uravnoteženju javnih financ in sodniški službi, s katerimi je urejen materialni položaj sodnikov. Zatrjevali so njihovo neskladje z ustavo, pri primerjavi plačnega položaja sodnikov z drugimi funkcionarji in javnimi uslužbenci pa ocenili, da je brez razumnega in stvarnega razloga različno urejen v škodo sodnikov. Ne gre le za protiustavno neenakost, temveč tudi za poseg v sodniško neodvisnost in načelo delitve oblasti.
Trdili so, da so primerjalne analize pokazale, da prejemajo sodniki, upoštevaje osnovno plačo in dodatke, povprečno za sedem do osem plačnih razredov (od 28 do 32 odstotkov) manj v primerjavi s funkcionarji drugih dveh vej oblasti, katerih povprečne plače so na tako visoki ravni kot plače vrhovnih sodnikov svetnikov, ki veljajo za največje pravne strokovnjake. Takšno stanje razumejo kot namerno degradiranje sodstva.
S podpisom aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor pa se je ustvarilo stanje, da pri tistih dodatkih, ki jih sodniki sploh prejemajo, dobijo manj kot uslužbenci, čeprav gre za iste dodatke – nižji položajni dodatek, nižji dodatek za delo v posebnih pogojih, manjšo odpravnino ob upokojitvi, za 40 let delovne dobe jim ne pripada jubilejna nagrada, imajo nižji regres za prehrano in nižje nadomestilo za primer bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom.
A je ustavno sodišče, s šestimi glasovi za in dvema (Špelca Mežnar in Rok Čeferin) proti, odločilo, da izpodbijane zakonske določbe ne učinkujejo neposredno, zato njihov pravni interes ni izkazan. Prikrajšanje pri plači lahko funkcionar uveljavlja pri delodajalcu oziroma v delovnem sporu in šele po izčrpanju pravnih sredstev se lahko obrne na ustavno sodišče. Pobudniki pa tega niso storili. Prikrajšanje pri plači bi najprej morali uveljaviti v individualnih postopkih pred rednimi sodišči.
Hkrati je ustavno sodišče pojasnilo, da pa zadevo, v kateri ureditev v zvezi s plačnim položajem sodnikov izpodbija sodni svet, obravnavajo absolutno prednostno.
V Slovenskem sodniškem društvu so nad odločitvijo sodišča neprijetno presenečeni. »Ocenjujemo jo kot pretirano formalistično in obžalujemo, da ustavno sodišče pobude Slovenskega sodniškega društva ni združilo z zahtevo za presojo ustavnosti istih zakonskih določil, ki jo je vložil sodni svet v postopku posameznega sodnika. Na ta način ustavno sodišče kljub opozarjanju na lastno preobremenjenost dobesedno spodbuja individualne spore posameznih sodnikov, kar bi lahko popolnoma ohromilo delo sodnega sveta, posledično pa tudi ustavnega sodišča,« se je odzvala predsednica društva Vesna Bergant Rakočević in dodala, da v sodniškem društvu še preučujejo, kaj je v nastali situaciji najbolj modro, učinkovito in primerno storiti.
Pri tem poudarjajo, da od nove izvršne in zakonodajne oblasti pričakujejo pozitivne spremembe. »To je, da bo drugače kot prejšnja v sodstvu in sodnikih videla ključnega nosilca vladavine prava in varuha reda ter mirnega sobivanja ljudi. V tem smislu pričakujemo, da bomo obravnavani enakovredno tudi brez odločitve ustavnega sodišča. Pot na ustavno sodišče je bila za sodnike v mandatu odhajajoče vlade le izhod v skrajni sili.«
