Mirjam Drnovšček, nova direktorica SNG Nova Gorica, o viziji gledališča v prihodnje

Spoštovani ljubitelji gledališke čarovnije, ko sem sprejela povabilo, naj za pričujočo številko Tantadruja napišem, kako si zamišljam vodenje SNG Nova Gorica, je bila prva moja misel: “Joj, kaj naj pa napišem? Raje delam, kot pišem, pa toliko stvari imam v glavi, da jih bo težko postaviti v smiselni red ...” In v isti minuti sem se zavedela, da sem v gledališču že toliko časa, da je bil moj prvi odziv na zadano nalogo takšen, kot so odzivi ustvarjalcev ob začetku novega študija. Vsak nov projekt je polje neskončnih možnosti in mislim, da se vsak igralec (pa tudi vsak drugi sodelujoči ustvarjalec predstave) ob soočenju z novo vlogo vpraša - bom našel pravi ključ, da bom skozi njeno oblikovanje izrazil vse tisto, kar mi ponuja?

Biti na čelu nacionalnega teatra z bogato in izjemno uspešno zgodovino je velik izziv, in čeprav sem se vanj zavestno in z veseljem podala, se vsak dan znova sprašujem glede tega ključa. “Bom ali ne bom,” bi rekel Shakespeare, vendar po slabih treh mesecih od prevzema vodenja te velike gledališke hiše sem zmerom bolj prepričana, da bom - in to predvsem zaradi sposobnih in gledališki čarovniji predanih zaposlenih. Brez takih ljudi gledališče še pod najsposobnejšim vodjem ne more biti uspešno. V gledališču so pomembni ljudje, pomembni so odnosi, in če je “štimunga” prava, se začno odvijati tudi čarovnije.

Ko sem pred dobrimi petindvajsetimi leti začela svojo gledališko pot prav tukaj, si nisem niti v sanjah predstavljala, da bom v gledališču ostala toliko časa. Prav nasprotno, po dobrem mesecu sem hotela oditi, ker je bilo zame emotivno prenaporno. Pa sem ostala ... In sedaj si življenja brez gledališča ne znam več predstavljati. Gledališče te posrka, ta džungla čustev te včasih lahko na kratko “izpije”, a ti na drugi strani tako veliko vrne, da nočeš več ostati brez njega. Sama pravim, da smo vsi gledališčniki tudi malo odvisniki, odvisniki od ustvarjanja čarovnij. In kaj si želim? Da bi znali to magičnost predati naprej, vam obiskovalcem, da bi tudi vi uživali v tej “odvisnosti”.

“Umetnost dviguje kreativnost na vseh področjih. Vsi veliki znanstveni umi in vsi najuspešnejši voditelji so bili strastni ljubitelji (in tudi podporniki) umetnosti. Ker jim je le-ta odpirala duha. Ker so se jim ob stiku z umetnostjo porajale nove ideje. Ker se jim je odpiral pogled čez meje znanega.”

Mirjam Drnovšček

Direktorica SNG Nova Gorica

Novogoriško gledališče je v svojih petdesetih letih obstoja doseglo ogromno. Vseh dosežkov njegovih zaposlenih in zunanjih sodelavcev bi bilo kar za nekaj strani, a to ne pomeni, da nas ne čakajo še novi izzivi. Prišla sem v kolektiv, ki je pomlajen in v katerem je čutiti močno ustvarjalno energijo. Prišla sem v času, ko se pričenja gradnja zunanjega avditorija, in v času, ko se mesto pripravlja na evropsko prestolnico kulture. Poleg tega, da smo javni zavod in nacionalni teater, kar nas še toliko bolj zavezuje h kvaliteti, so to še dodatni izzivi, ki jih je treba sprejeti z odprtimi rokami. Z mislijo na vse to vidim naše gledališče kot gledališče, ki bo še naprej skrbno in premišljeno iskalo ravnovesje med klasičnim in sodobnim, med velikim in malim, med grenkim in smešnim, med notranjim in zunanjim ... Skratka, to, kar gledališče kot javna institucija mora biti: iskanje ravnovesja, držanje ogledala družbi, preizpraševanje ... o nas samih, o času, v katerem živimo, o njegovih načelih in težavah ter iskanje najboljše poti v primežu različnih želja in pričakovanj. Gledališče mora ostati prostor, kjer se odpirajo vsa ta vprašanja in ki vsem, ki vanj prihajajo, omogoča, da ostanejo odprtih glav in misli ter ne zapadejo v tisto, kar nam želi zunanji svet prodati kot edino pravilno in možno.

Gledališče je od vsega začetka raslo skupaj z mestom in sedaj se skupaj z njim pripravlja na leto EPK 2025. To je več kot idealen čas, da nadaljujemo s povezovanjem in “podiranjem” meja - ne samo najbližjih, temveč tudi tistih bolj oddaljenih. Zbrati moramo pogum, da Novi Gorici povrnemo tudi to, kar smo nekoč imeli in kar si mesto ter njeni prebivalci zaslužijo - mednarodni gledališki festival. Spomin na festivala Goriška srečanja malih odrov in Srečanja gledališč Alpe Jadran je v gledališču in med obiskovalci še vedno živ in moja namera je, da ta spomin spet oživimo. Članstvo SNG Nova Gorica v evropski gledališki mreži ETC, zunanji avditorij ter EPK 2025 so odlična odskočna deska za ponovno udejanjenje festivala. Imamo gledališče, ki se lahko postavi ob bok gledališčem iz tujine, in imamo izvrstno občinstvo, ki je željno videti, kaj se ustvarja na tujih odrskih deskah. In mislim, da si mesto to tudi zasluži. Ni naključje, da imajo vsa uspešna in prepoznavna mesta svoj gledališki festival in da svojo prepoznavnost gradijo prav na njem.

Gledališče je prostor, ki povezuje. Ne samo njenih ustvarjalcev z obiskovalci, ampak tudi kulturo z gospodarstvom. Umetnosti se ne da spraviti v številke, a izsledki številnih domačih in tujih raziskav pričajo, kako se preko umetnosti oplaja gospodarstvo - razmislimo samo o tem, koliko dodatnih nočitev, obiskov restavracij itd. lahko mestu omogoči festival, in nenazadnje, kako se prek gostov širi tudi glas o mestu v tujino. Ob tem pa je pomembno še nekaj drugega, o čemer se v današnjih časih premalo govori. Umetnost dviguje kreativnost na vseh področjih. Vsi veliki znanstveni umi in vsi najuspešnejši voditelji so bili strastni ljubitelji (in tudi podporniki) umetnosti. Ker jim je le-ta odpirala duha. Ker so se jim ob stiku z umetnostjo porajale nove ideje. Ker se jim je odpiral pogled čez meje znanega.

In iskreno si želim, da to nadaljujemo. Imam izvrstne sodelavce: umetniškega vodjo Marka Bratuša, s katerim deliva in bova uresničevala začrtano vizijo, dramaturško ekipo, ki nama bo pomagala usmerjati voz, bližnje sodelavce, s katerimi bova krmarila med birokratskimi in organizacijskimi ovirami, sodelavce, ki skrbijo, da informacije pridejo do vas in sežejo še v deveto vas, vse tiste sodelavce, ki jih na odru ne vidimo, pa brez njih predstav ne bi mogli izvajati, in seveda igralsko ekipo - odlično, samosvojo, srčno. In na koncu, imamo vas, draga publika, brez katerih nas ni, saj gledališče lahko živi le takrat, ko ste vi v dvorani. Zato si želim, da nove čarovnije ustvarjamo skupaj in z njimi dajemo novo vrednost našim življenjem in družbi, v kateri živimo.

Mirjam Drnovšček, direktorica SNG Nova Gorica

---