V sredo 14.206 okužb. Zaradi okužb med zaposlenimi bolnišnice krčijo obseg dela

Skupno število bolnikov s covidom, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, se je v primerjavi z dnevom prej povečalo za 38, število bolnikov na intenzivnem zdravljenju pa se je zmanjšalo za dva.

Najmlajši hospitaliziran bolnik je star 21 let, prav tako najmlajši bolnik na intenzivni negi.

Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Sloveniji trenutno 143.696 aktivnih okužb.

Število aktivnih primerov okužb se je v primerjavi z dnevom prej zvišalo za 7341. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov, ki trenutno znaša 12.368, je v primerjavi s predhodnim dnem višje za 560. Število potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev znaša 6814, kar je 351 več kot dan prej.

Največ okužb na posamezen dan doslej so potrdili v torek, in sicer 17.491.

V sredo pa so opravili tudi 104.930 hitrih testov, katerih pozitivne rezultate preverjajo še s PCR-testi.

Po podatkih vlade je z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 trenutno cepljenih 1.260.159 ljudi, kar predstavlja 60 odstotkov populacije. Z vsemi odmerki je cepljenih 1.208.257 ljudi, kar je 57 odstotkov prebivalstva.

Med starejšimi od 18 let je s prvim odmerkom cepljenih 70 odstotkov prebivalstva, z vsemi odmerki pa 67 odstotkov. S prvim odmerkom je cepljenih 80 odstotkov starejših od 50 let, z vsemi pa 78 odstotkov. Poživitveni odmerek je po aktualnih podatkih prejelo 580.605 ljudi.

Carotta: Tudi omikron v zadnjih dneh kaže zobe

V zadnjih tednih se kaže, da je pri različici omikron, ki je sicer izjemno nalezljiva, manj hujših potekov bolezni in posledično manj bolnikov na intenzivni negi. Število bolnikov na splošnih covidnih oddelkih pa se povečuje, a so tja nameščeni vsi, ki ob hospitalizaciji prejmejo pozitiven izvid testiranja, ne zgolj bolniki, ki v bolnišnico prihajajo zaradi težav v povezavi s covidom-19, je na novinarski konferenci pojasnil koordinator covidnih bolniških postelj pri Ministrstvu za zdravje (MZ) Robert Carotta.

Peti ali tako imenovani omikronski val je v strmem porastu, je dejal Carotta. Spomnil je, da je omenjena različica v začetku januarja postala prevladujoča oblika virusa, kar se pa vsaj na začetku ni poznalo v bolnišnicah. "Vpliv omikrona v bolnišnicah je drugačen, kot smo ga bili vajeni doslej, sploh v primerjavi z delto," je povedal Carotta. Da je omikron najprej udaril po zaposlenih in izpad zaposlenih je še vedno največji problem v bolnišnicah, je dodal. Po njegovih besedah je v nekaterih bolnišnicah trenutno več kot 20 odstotkov zaposlenih na bolniškem staležu zaradi omikrona.

Carotta je postregel še s številkami. Od 583 hospitaliziranih bolnikov s covidom je 58 odstotkov takšnih, ki imajo covid kot prvo diagnozo, ostali so v tej rubriki zaradi tega, ker so jih ujeli kot asimptomatske na testiranju, v bolnišnici pa so zaradi drugih težav. Na intenzivnem oddelku pa je ta odstotek višji: pri okoli 90 odstotkih je covid razlog za hospitalizacijo.

"Vseeno pa tudi omikron v zadnjih dneh kaže zobe, kar je pri ogromnem številu novopotrjenih primerov pravzaprav pričakovano," je nadalje povedal Carotta in dodal, da se to v zadnjih dneh odraža v povečanem številu bolnikov, ki vendarle imajo težjo obliko bolezni covid-19. Je pa teh vseeno manj, kot bi jih bilo pri različici delta, je ponovil koordinator covidnih bolniških postelj.

Na urgentnih centrih pa je obremenitev v času epidemije največja, je dodal Carotta. "Pri vedno več bolnikih se namreč ugotovi na sprejemu sočasna covid okužba," je izpostavil. Več kot sto dnevno sprejetih v bolnišnicah pove, da je stanje resno, je dodal. "Delež bolniških staležev strmo raste in ogroža normalno delovanje. V pogovoru z nekaterimi strokovnimi direktorji izhaja, da so že ustavili ves operativni program in prešli na delovanje urgence, tako je na primer v novogoriški bolnišnici," je povedal Carotta.

Lejko Zupančeva o spremenjenem protokolu v UKC Ljubljana

Da število obolelih in tistih, ki so v karanteni, raste, je potrdila tudi predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc. Po njenih besedah gre večinoma za starejše bolnike, predvsem necepljene oziroma cepljene s samo dvema odmerkoma. Tistih, ki so cepljeni s tremi odmerki, so med hospitoliziranimi izjem, je dejala Lejko Zupančeva.

Med drugim opažajo, da se ležalne dobe na intenzivnih oddelkih v obdobju od pojava različice omikron niso skrajšale. Ob tem je treba poudariti, da so po zadnjih podatkih praktično vsi covidni bolniki na intenzivnih oddelkih UKC Ljubljana okuženi z različico delta. "Na navadnih oddelkih imam pa vtis, da je ležalna doba zelo kratka," je dejala Lejko Zupančeva.

Predstojnica infekcijske klinike je opozorila tudi na kadrovsko podhranjenost v največji slovenski bolnišnic. Okoli 500 zaposlenih je bolniško odsotnih zaradi covida-19, še nekaj več kot 100 jih je v karanteni zaradi rizičnega stika. Tudi slednji, čeprav niso bolni, seveda ne morejo delati, saj bi bilo to nevarno za paciente, je izpostavila Lejko Zupančeva. "Na kliniki smo imeli debato, ali lahko skrajšamo obdobje izolacije in se sedmi dan oseba testira. A po enem tednu ugotavljamo, da sedmi dan praktično nihče ni negativen," je nadalje povedala.

Protokol obravnave je v teh conah popolnoma enak kot na covidnih oddelkih: zapirajo se vrata, pacienti morajo ob posegih nositi ustrezno masko, prav tako pa zdravniki. Lejko Zupančeva je poudarila še pomen zaščite za oči, ki jo morajo nositi zdravniki ob posegih, saj se je izkazalo, da se je okužba nemalokrat prenesla na zdravstveno osebje, ker niso nosili vizirjev.

Tovrstni protokoli po njenih besedah niso enotno predpisani za vse bolnišnice, ampak se te same organizirajo tako, kot je zanje najlažje.

Na ljubljanski infekcijski kliniki tako v primeru, da okužbo potrdijo pri enem ali dveh bolnikih z necovidnega oddelka, bolnika poskušajo premestiti na covidni oddelek, kar je "tudi sicer najboljša možnost". Če je takih bolnikov več, pa se držijo novega protokola.

Kateri programi točno se zaradi pomanjkanja zdravstvenega osebja krčijo, Lejko Zupančeva ni pojasnila. "Vsekakor se dela vse, kar je pod stopnjo nujno in zelo hitro. Od ostalih se operira bolnike z rakom, ki imajo prioriteto, nobenih omejitev ni pri pediatriji in v porodnišnici," pa je o tem, kje do sprememb ni prišlo, povedala predstojnica infekcijske klinike. Ostali posegi pa so zmanjšani na okoli 70 odstotkov, je dodala.

Tudi v UKC Maribor so že včeraj opozorili, da imajo hudo kadrovsko stisko, saj je veliko njihovih zaposlenih bolniško odsotnih bodisi zaradi karanten oziroma izolacij v zvezi s covidom bodisi zaradi izgorelosti.

V SB Murska Sobota ukinjajo vso nenujno zdravljenje

V bolnišnici Murska Sobota imajo že zapolnjene vse kapacitete, pa je na današnji novinarski konferenci povedala strokovna direktorica SB Murska Sobota Manuela Kuhar Makoter. Naval je tako velik, da v nekaj dneh ne bodo morali več zagotavljati, da bi bolniki s covidom še lahko bili obravnavani na covidnih oddelkih, zato že pripravljajo novo organizacijo. 

"Pospešeno se pripravljamo na novo ureditev, tako da bomo bolnike sprejemali na tiste oddelke, katero glavno diagnozo imajo. Na primer bolnika z akutnim vnetjem slepiča bomo sprejeli na kirurgiji in tam v primeru okužbe uredili rdečo cono," je pojasnila. Ukinjajo tudi vso operativo in nenujno zdravljenje, "saj se bomo lahko osredotočili samo na tiste, ki našo pomoč nujno potrebujejo".

Dvajset odstotkov zaposlenih v SB Murska Sobota je trenutno v bolniškem staležu, od tega sto zaradi okužbe s covidom.