'Vlada bi morala jasno povedati, kakšna bo njena politika do konca zime'

"Izplen izrednega sestanka energetskih ministrov je bil pričakovan z ozirom na to, da Evropska unija ni pripravila dokumenta, ki bi pokazal na vzroke, zakaj je prišlo do takšnih motenj na trgu z energijo v Evropi," ocenjuje strokovnjak za energetiko dr. Peter Novak.  

Kaže, da mnogim članicam Evropske unije ni v interesu, da bi se kar koli spremenilo, da bi posegali na trg. Zakaj? "Mislim, da so razlogi različni. Eni so v stanju, da imajo možnost prodaje večje količine elektrike po višji ceni, ki je niso mogli prodati, dokler je bila cena zelo nizka. Cela vrsta termoelektrarn je stala, saj so bile nerentabilne v času, ko je bilo dovolj obnovljivih virov energije. Ko je v Nemčiji veter presahnil in je s prihodom jeseni sonce nekoliko zašlo, pa je prišlo do hitrega pomanjkanja električne energije in takrat so skočili tisti, ki imajo nekoliko nerentabilno proizvodnjo, dvignili so svoje cene, in proizvajajo elektriko po višji ceni - tako, kot je pač to trg dovolil," odgovarja strokovnjak. 

Novak sicer pravi, da kriza v energetiki in strmo naraščanje cen, to zimo še ne bo vplivalo na Slovenijo in cene pri nas: "Slovenija ima za tri mesece zaloge tekočih goriv, Geoplin ima sklenjeno dolgoročno pogodbo z dobaviteljem plina iz Rusije, kjer je cena določena in je fiksna, poleg tega proizvedemo več kot 75-odstotkov elektrike doma. Pri tem pa je domača cena elektrike zelo nizka razen v Šoštanju. V nuklearki in dravskih elektrarnah je cena daleč pod evropsko ceno.  Če bi pa danes pognali Šoštanj pet in šest, in prodajali elektriko na trgu, bi hitro dobili dovolj denarja za pokrivanje stroškov vseh kuponov, ki smo jih tako drago kupili." 

Kaj pa bi morala vlada storiti, da se državljani prihodnje leto ne bi tresli ob pogledu na položnice za elektriko in ogrevanje? "Vlada bi morala jasno povedati, kakšna bo njena politika do konca zime, kajti zima je najbolj pomembna za mnoge, ki za ogrevanje ne uporabljajo domačih drv, ampak plin, elektriko ali pa tekoča goriva. Torej, povedati bi morala: mi imamo dovolj zalog, skrbeli bomo za vas, cene se ne bodo spremenile za več kot pet odstotkov v primerjavi s prejšnjimi cenami, bodite brez skrbi in delajte učinkovito z energijo." 

Gre pa ta situacija zelo na roko trenutni slovenski energetski politiki, ki prihodnost vidi v jedrski energiji in se zavzema za gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne. Novak sicer pravi, da to ni prava pot, da bomo še vedno odvisni od tujcev: "Popolnoma jasno je, da se v Evropi za jedrsko energijo v glavnem zavzemajo Francija, kot proizvajalec te tehnologije, in pa majhne dežele, kot so Slovenija, Češka, Madžarska ali Litva in deloma Poljska. Vse te dežele pa nimajo niti lastne tehnologije za proizvodnjo jedrskih objektov, niti nimajo proizvodnje jedrskega goriva, niti nimajo rešenega vprašanja skladiščenja jedrskih odpadkov. Kako naj bodo potem te dežele naslednjih 60 let, ko bodo odvisne od uvoza in vzdrževanja jedrskih objektov, energetsko učinkovite? Ni mogoče. Tudi direktor Gena je zelo lepo povedal - če ne upoštevamo stroškov investicije, torej amortizacije kapitala, je cena okoli 50 evrov, če pa upoštevamo vse stroške, naraste na preko sto evrov na megavatno uro. Torej jedrska energija je rešitev, če želimo ostati v centralnem sistemu oskrbe z elektriko. Toda cel svet prehaja na obnovljive vire, tudi ZDA, ki so bile vodilne v jedrski energiji, danes pa niso več." 

Kaj pa cene bencina in dizla? Do kam lahko gredo? Kaj lahko pričakujemo? Na skorajšnjo razširitev mreže javnega prevoza, da bi se torej ljudje manj vozili z avtomobili in več z vlaki ali avtobusi, kot kaže, ne moremo računati? "Ne moremo računati zaradi pretekle politike slovenske vlade. Slovenska vlada je vedela, da je promet rak rana slovenskih emisij in ni ukrepala niti v zadnjih šestih mesecih, da bi spremenila situacijo.  Nasprotno, mislim, da se še naprej pogovarjamo, kako bomo pokrili povečane stroške za prevoz na delo ali iz dela namesto, da bi uvedla urne takte  bodisi z avtobusi, ki so najcenejša investicija bodisi z vlaki med kraji, ki so zelo obremenjeni. Slovenija ima čas, na razpolago ima 120 milijonov evrov v podnebnem skladu, da uredi te zadeve v čim krajšem času. Pri bencinu in nafti pa lahko zdržimo pri sedanjih cenah, saj smo kupili zaloge za tri mesece. Med tem časom pa moramo ukrepati," zaključuje strokovnjak.