Gospodarstvo je letos večkrat izpostavilo, da je socialna kapica nujna, k njeni uvedbi so tudi večkrat pozvali. So si pa prizadevali, da bi bila meja nižja - pri 2,5-kratniku povprečne plače oz. pri plači 4600 evrov bruto. Foto: Pixabay
Gospodarstvo je letos večkrat izpostavilo, da je socialna kapica nujna, k njeni uvedbi so tudi večkrat pozvali. So si pa prizadevali, da bi bila meja nižja - pri 2,5-kratniku povprečne plače oz. pri plači 4600 evrov bruto. Foto: Pixabay

Vlada je napisala nov zakon o debirokratizaciji. To pomeni, da bo v sredo odpadla parlamentarna obravnava predloga, ki vsaj pol leta buri domišljijo. Nov zakon mora namreč skozi nov zakonodajni postopek. V njem ni več določbe o socialni kapici, to je o ukinitvi obračunavanja prispevkov za socialno varnost, ko dohodek preseže 6000 evrov bruto oziroma približno 3400 neto.

Sorodna novica Počivalšek napovedal zahtevo P- ali C-pogoja za zaposlene v državni upravi

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je to z obžalovanjem napovedal že pred dvema tednoma: "Bili smo zelo blizu rešitvi. Samo kaka sekunda nas je delila od tega, da bi v tem zakonu o debirokratizaciji sprejeli tudi tisti del, povezan s socialno kapico, pa se to pač žal ni zgodilo."

Za kapico, ki bi bila upoštevana pri plačah približno 11.000 ljudi, so se najbolj goreče zavzemale gospodarske organizacije.

In kaj o njenem umiku pravi Tibor Šimonka, predsednik GZS-ja? "Mi bomo seveda razočarani in bomo še naprej peljali aktivnosti, da se to sprejme."

Socialni kapici, zaradi katere bi iz javnih blagajn izpadlo 170 milijonov letno, so najbolj nasprotovali sindikati, ki so se bali, da bo vlada zato dvignila druge davke, in opozicija. Če je to zmaga sindikatov, pa lahko obenem prinese zaostritev odnosov med delodajalsko in delavsko stranjo v socialnem dialogu. Po informacijah Radia Slovenija vlada umika tudi določbe, po katerih javnim naročnikom investicij ne bi bilo treba izpeljati projektnega natečaja, temu so nasprotovali arhitekti. Umika še določbe sprememb o delu na črno in referendumske določbe.

Na dnevni red sredine seje je uvrščen prvotni predlog zakona, v skladu s poslovnikom DZ-ja pa ga lahko predlagatelj umakne oz. nadomesti do začetka obravnave te točke. Če bo vlada to storila, potem poslanci obravnave zakonskega besedila, ki je zdaj na dnevnem redu, ne bodo opravili. "Z novim besedilom zakona se bo zakonodajni postopek začel znova," je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnil predsednik DZ-ja Igor Zorčič.