Katoliki na današnji dan praznujemo dan Jezusovega rojstva. Praznik povezujemo s skrivnostjo Božjega učlovečenja. Slovenska škofovska konferenca pojasnjuje, da Jezusov prihod v zgodovino kaže na to, da se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in človeka.
Katekizem Katoliške cerkve 221 navaja: “Ko Bog v polnosti časov pošlje svojega edinega Sina in Duha ljubezni, razodene svojo najglobljo notranjo skrivnost. Bog sam je večno izmenjavanje ljubezni: Oče, Sin in Sveti Duh; in namenil nam je deležnost pri tem večnem izmenjavanju.”
Slovenska škofovska konferenca pojasnjuje, da z Jezusovim rojstvom Bog postane del zgodovine človeštva. Svet se je spremenil, ko se je Božji sin učlovečil. Leto njegovega rojstva predstavlja temeljno zgodovinsko ločnico. Tako je tudi temeljni del naše civilizacije. Predstavlja pa tudi ločnico v moralnem smislu. Prišla je namreč Luč, da bi premagala noč človeštva, prišlo je Življenje, da bi se zoperstavilo kulturi smrti.
Natančen datum Jezusovega rojstva ni znan
Zanimivo, natančen dan Jezusovega rojstva ni znan, čeprav je zgodovinsko dejstvo in njegovo rojstvo predstavlja zgodovinsko ločnico. Datum Jezusovega rojstva določi šele papež Julij I. (337–352), na dan, ki ga praznujemo šele danes. Praznik sovpada s časom zimskega solsticija, ki je bil že v poganskih časih obdobje praznovanja in festivalov, piše SŠK.
Cerkev se je temu prilagodila in to obdobje napolnila z novo vsebino. Datum Jezusovega rojstva tako danes ni več bistven, bistvena je vsebina, to je učlovečenje Božjega sina, ki je prišel na svet, da bi človeštvo odrešil grehov.
“Praznik Gospodovega rojstva ima osmino, ki se konča s praznikom Marije, svete Božje Matere. Med osmino je nedelja svete Družine. Drugi zelo pomemben praznik božičnega časa je Gospodovo razglašenje (6. januar). Pri njem gre za razodetje Jezusovega božanstva. Najprej modrim, za tem ob krstu v reki Jordan, nato pa še na svatbi v Kani Galilejski. S praznikom Jezusovega krsta, v nedeljo po Gospodovem razglašenju, se konča praznovanje njegovega skritega življenja in začenja spomin javnega oznanjevanja in navzočnosti Božjega kraljestva,” pojasnjuje SŠK.
Tudi letos pa so slovenski škofi posneli prav posebno božično poslanico. Celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž je dejal, da je bilo leto, ki se počasi izteka, zaznamovano z mnogimi podrtimi mostovi. “Huda vremenska neurja, ki so pustošila po naših krajih, so uničila premnoge domove in podrla veliko mostov. Še naprej se rušijo mostovi med narodi Rusije in Ukrajine, kjer vojni ni videti konca. Mostovi se rušijo tudi med prebivalci Jezusove zgodovinske dežele, kjer je luč Kneza miru najprej zasijala. Tudi v naši domovini bi si želeli več medsebojnega spoštovanja in več srčne luči. Zdi se, da tema brezbrižnosti zmaguje. A zaupamo.” Spominja, da se je že kdaj prej v zgodovini sredi največje teme in zla zaslišala beseda Vsemogočnega: “Glejte, nekaj novega storim, zdaj klije, mar ne opazite?” (Iz 43,19)
Ž. K.