Raziskovalci so uporabili manjše vzorce prahu, ki so ga zbrali na misijah Apolla v letih 1969–1972, na njem pa vzgojili tip kreše.

Na njihovo veliko presenečenje so semena vzklila po dveh dneh. "Ne morem vam povedati, kako začudeni smo bili," je povedala Anna-Lisa Paul, profesorica z Univerze na Floridi in soavtorica raziskave. "Vse rastline, ne glede na to, ali so zrasle na Luninem vzorcu ali na običajnem, so bile po šestih dneh videti enako."

Po šestih dneh pa so se pojavile razlike. Rastline, vzgojene v Lunini prsti, so začele kazati znake stresa, razvijale so se počasneje in nazadnje so obstale v rasti. A tisti, vpleteni v projekt, pravijo, da je to prelomen preboj z izjemnimi implikacijami.

"Ta raziskava je ključna za Nasine dolgoročne cilje raziskovanja človeškega obstoja v vesolju, saj bomo morali uporabiti vire z Lune in Marsa, če bomo želeli razviti prehrambne vire za prihodnje astronavte, ki bodo živeli in delovali globoko v vesolju," je povedal direktor Nase Bill Nelson.

"Ta izjemno pomembna raziskava o vzgoji rastlin je tudi ključni primer tega, kako si Nasa prizadeva za agrikulturne inovacije, ki bi nam lahko pomagale razumeti, kako bi lahko rastline premagale stresne razmere na tistih območjih na Zemlji, kjer hrane primanjkuje."

Premalo vzorcev za poskuse

Eden večjih izzivov za raziskovalce je, da preprosto ni dovolj Lunine prsti za opravljanje poskusov z njo.

V triletnem obdobju od leta 1969 so Nasini astronavti z Lunine površine prinesli na Zemljo 382 kilogramov kamenja, kamenčkov, peska in prahu.

Ekipi floridske univerze so za raziskavo namenili zgolj en gram prsti na rastlino, pri čemer so bili omenjeni vzorci do zdaj več desetletij skrbno shranjeni.

Nasa načrtuje za leto 2025 novo misijo na Luno, v sklopu katere se bodo astronavti prvič po letu 1972 spet sprehodili po Luni.