Meteorološki satelit z radioizotopskim generatorjem
Meteorološki satelit Nimbus 3, tretji v seriji, je bil oblikovan kot oceanska boja, namenjen pa je bil tako za zbiranje vremenskih podatkov kot za testiranje naprednih senzorskih sistemov. Namestili so ga v polarno orbito, tam je nabiral podatke z lepim številom instrumentov, med drugim z infrardečim spektrometrom, ki je analiziral temperature vertikalno skozi atmosfero, in spektrometrom za različne snovi v atmosferi. Poleg tega je proučeval še ultravijolične žarke, na Zemljo je vsakodnevno pošiljal posnetke oblakov.
Izstrelitev: 14. aprila 1969
Masa: 567 kg
Velikost: premer 1,5 m, višina 3,7 m
Orbita: 1075 × 1135 km
Konec odprave: 22. januarja 1972
Satelit, ki je primarno energijo pridobival iz solarnih panelov, so uporabili tudi za demonstracijo učinkovitosti radioizotopskega termoelektričnega generatorja. Tega je pravzaprav dobil od svojega nesrečnega predhodnika. Ta namreč zaradi napake ni prispel do orbite, uničen je bil že med izstrelitvijo. Radioaktivni izpust se ni zgodil, še več, SNAP-19 RTG jim je uspelo rešiti iz vode in ga popraviti, čez slabo leto pa so ga v orbito poslali z Nimbusom 3.
Satelit je dobro deloval do 22. julija 1969, nato je odpovedal eden od infrardečih senzorjev, še dva instrumenta so izključili leto kasneje. Septembra 1970 je odpovedal sistem za ohranjanje višine, opazovanja so bila bolj ali manj neuporabna, satelit so dokončno upokojili januarja 1972.
