Iz stranke SDS so sporočili, da bodo od predsednika DZ-ja Igorja Zorčiča zahtevali, da v prihodnje ne dovoli sodelovanja na sejah delovnih teles tistim, ki spodbujajo nasilje in ogrožajo varnost in zdravje. Sejo so skupaj s poslanci NSi-ja obstruirali zaradi navzočnosti Jaše Jenulla, ki je bil na seji kot predstavnik Aktiva delavk in delavcev v kulturi. Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)
Iz stranke SDS so sporočili, da bodo od predsednika DZ-ja Igorja Zorčiča zahtevali, da v prihodnje ne dovoli sodelovanja na sejah delovnih teles tistim, ki spodbujajo nasilje in ogrožajo varnost in zdravje. Sejo so skupaj s poslanci NSi-ja obstruirali zaradi navzočnosti Jaše Jenulla, ki je bil na seji kot predstavnik Aktiva delavk in delavcev v kulturi. Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)

Komisija je s sklepom obsodila vsakršno sovražno delovanje, ki temelji na razpihovanju sovraštva in lažeh ter celo grozi z likvidacijami. Ministrstvo za kulturo so pozvali, da razkrije vlogo društva in vsebinsko obrazložitev odločitve o podelitvi statusa v javnem interesu. Pristojne državne institucije pa so pozvali, naj preverijo, ali društvo deluje v skladu z ustavo in zakonodajo.

Skupno nujno sejo komisije in odbora so zahtevali v strankah SD, LMŠ, Levica, SAB in NeP, ker se v zadnjem času po njihovi oceni spoprijemamo s skrb zbujajočim trendom porasta sovražnega govora, podpihovanja nestrpnosti, neposrednih groženj in zaničevanja ljudi, predvsem po družbenih omrežjih. Po njihovi oceni je nesprejemljivo, da ima omenjeno društvo, ki razpihuje sovraštvo, žali ljudi in celo grozi z likvidacijami, status društva v javnem interesu na področju kulture.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki se seje zaradi službene poti ni mogel udeležiti, je v pisnem prispevku poudaril, da neonacizem "ni in tudi nikoli in nikdar ne bi smel biti v slovenskem javnem interesu". "Biti bi moralo vendarle vsakomur jasno, da kaj takega pač ne more biti del naše narodne samobitnosti, ki smo si jo Slovenci, kot navaja preambula naše ustave, izoblikovali v večstoletnem boju za narodno osvoboditev," je opozoril.

Poslanci strank SDS in NSi so sejo obstruirali

Ko je želel svoj pogled sporočiti predstavnik Aktiva delavk in delavcev v kulturi Jaša Jenull, je Alenka Jeraj iz SDS-a izrazila ogorčenje nad tem. Jenull po njenih besedah že celo leto tedensko krši zakone, ker organizira neprijavljene proteste. Na njih se grozi predsedniku vlade, ministrom, zdravnikom in drugim, je dejala. Prav tako so sejo zapustili poslanci NSi-ja.

Iz stranke SDS so pozneje sporočili, da bodo od predsednika DZ-ja Igorja Zorčiča zahtevali, da v prihodnje ne dovoli sodelovanja na sejah delovnih teles tistim, ki spodbujajo nasilje in ogrožajo varnost in zdravje.

Jenull je v svojem nastopu sicer dejal, da publikacije obravnavanega društva jasno kažejo, kaj zastopajo. Ustava po njegovih besedah prepoveduje spodbujanje k sovraštvu in nestrpnosti.
V razpravi je Primož Siter iz Levice poudaril, da društvo ni desnica kot legitimna politična ideja v nekem političnem prostoru, ampak gre za ekstremno gibanje, ki promovira fašizem in nacizem.

Kritike na račun ministra za kulturo

Poslanka LMŠ-ja Lidija Divjak Mirnik je bila kritična do molka ministra za kulturo Vaska Simonitija, ki ni ustrezno ukrepal. Društvo po njeni oceni ne more biti po nobenih merilih v javnem interesu. Poslanca SAB-a Marka Bandellija preseneča, da so takšne ideje, kot jih zagovarja društvo, v sodobnosti sploh mogoče. Namesto da bi razpravljali o tem, kako doseči napredek v državi, razpravljamo o neonacizmu, je opozoril.

Matjaž Nemec iz SD-ja pa je proti lomastenju po vrednotah, ki so se s konsenzom oblikovale po osamosvojitvi Slovenije. Slovenci si po njegovih besedah ne zaslužimo takšnega odnosa do svoje prihodnosti.

Simoniti: "Kar očitate drugim, delate sami"

Minister za kulturo Simoniti je ob koncu razprave zavrnil izjave s podtoni, da sodeluje z nacisti. Dajati etikete o fašizmu in nacizmu izpred 70 ali 80 let je po njegovem mnenju nedopustno. "Kar očitate drugim, delate sami," je dejal. Ministrstvo sicer po njegovem zagotovilu nikakor ne financira društva. Kar pa zadeva knjigi društva, pravi, da ne bo cenzor. A če bodo pristojni organi ocenili, da nista primerni, bo ustrezno reagiral, je zagotovil.