"Največ lahko storimo s tem, da znižujemo porabo energije. Plin trošimo racionalno, namesto zemeljskega plina pa lahko uporabljamo druge vire energije," je o tem, naj odjemalci proučijo možne alternative, za Radio Slovenija povedal Marko Senčar iz agencije za energijo.
Kumer: Podjetja naj izvedejo kakšne hitre naložbe
Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je Odmevih TV Slovenija pojasnil, da ima Slovenija v skladu z nedavno sprejeto uredbo Evropske komisije v tujini najeta skladišča plina, kjer se polnijo pogodbene rezerve.
Kumer meni, da Slovenija v primeru hujše energetske zaostritve ne bo žrtev samozaščitnih ukrepov drugih držav, ki bi lahko omejile izvoz. Namreč, v petek je vlada sprejela uredbo o solidarnostnem sporazumu z Italijo. Sporazum je v Italiji že parafiran, pri nas ga bo moral še parlament. Nadalje se vlada o tovrstnem sporazumu pogaja z Avstrijo in Hrvaško, pri čemer minister pričakuje, da bi tisti s Hrvaško lahko bil podpisan v mesecu ali dveh.
Kumer je nadalje zatrdil, da za zdaj ni na vidiku nobenih motenj. Agencija za energijo je zgolj razglasila prvo stopnjo zgodnjega opozarjanja oziroma obveščanja, "v pripravah na eventualne motnje, če bi se zgodile". Vlada pa je sprejela spodaj podrobneje naštete ukrepe, da se do jeseni prihrani nekaj plina, pa da se pregleda ogrevalne sisteme, se jih vzdržuje in naredi bolj učinkovite, je pojasnil.
Spomnil je, da imamo zakonsko opredeljene zaščitene odjemalce, med katerimi so gospodinjstva, odjemalci, priključeni na skupne kotlovnice, kamor spadajo tudi domovi za ostarele itd. Če bi res prišlo do zaostritve, imajo ti zagotovljeno prednost.
Za industrijo pa je dejal, da ima še kar nekaj časa za priprave. Podjetja naj poiščejo alternative, pripravijo scenarije delovanja, mogoče izvedejo kakšne hitre naložbe, je pozval. Če pa nekatera podjetja nimajo alternativ, bodo deležna "določenih spodbud", ki jih trenutno pripravljajo v sodelovanju z ministrstvom za gospodarstvo in GZS-jem.
Video: Posnetek celotnega pogovora
"Dobava poteka po vnaprej sklenjenih pogodbah"
Že dopoldne je v komentarju razglasitve s strani agencije za energijo dejal, da so nekatere druge države EU-ja že storile podobne korake oz. so razglasile celo več stopenj opozarjanja. Med vzroki je tudi motena dobava plina po plinovodu Severni tok iz Rusije. "Gre za to, da se pripravimo na kurilno sezono in možne alternative," je povedal infrastrukturni minister.
Kot je povedal za Radio Slovenija, je oskrba z zemeljskim plinom na enakem nivoju, kot je bila lansko leto: "Dobava poteka po vnaprej sklenjenih dobavah. Vsaj v kratkem obdobju tukaj ne pričakujemo težav."
Geoplin: Oskrba s plinom poteka nemoteno
V največjem slovenskem veletrgovcu s plinom Geoplinu se spoprijemajo z redukcijami dobav zemeljskega plina iz Rusije, ki so se zdaj še nekoliko povečale. Kot so pojasnili za STA, so se redukcije dobav povečale ob začetku vzdrževalnih del na plinovodu Severni tok 1, izpade pa nadomeščajo z alternativnimi nakupi, tudi z uporabo skladišč. "Vse zato, da svojim odjemalcem zagotovimo dobavo zemeljskega plina in omogočimo njihovo delovanje," so dodali.
V zvezi z odločitvijo agencije za energijo pa so navedli, da gre za "ukrep, ki so ga spodbudile razmere na evropskih trgih zemeljskega plina v povezavi z dobavami iz Ruske federacije".
Kljub temu zagotavljajo, da oskrba s plinom pri nas poteka nemoteno. Poudarili so še, da ta ukrep ne pomeni omejevanja dobave zemeljskega plina odjemalcem Geoplina. "Družba zagotavlja zemeljski plin odjemalcem v skladu s količinami, opredeljenimi v pogodbah, za kar bomo skrbeli tudi v prihodnje," so še zatrdili.
Podrobnosti o konkretnih številkah zmanjšanja količine dobav plina sicer niso želeli razkriti, so pa poudarili, da je "v tem trenutku ključno, da lahko svojim odjemalcem zagotovijo vse potrebne količine plina in posledično omogočimo njihovo delovanje".
Po neuradnih navedbah spletnih Financ iz sredine junija naj bi v Slovenijo prišlo do četrtino manj plina, kot bi ga moralo. To pri oskrbi ne predstavlja težav, saj je poraba poleti precej nižja, se pa manj polnijo skladišča, ki jih država najema v Avstriji in na Hrvaškem.
Opozorilo Agencije za energijo
Odjemalce zemeljskega plina pa opozarjajo, da bi lahko v prihodnje v primeru nižjega pretoka zemeljskega plina iz Rusije nastopile tudi motnje pri oskrbi z zemeljskim plinom.
Agencija zato poziva odjemalce zemeljskega plina k racionalni rabi zemeljskega plina in obvešča industrijske odjemalce, da če bodo razmere zahtevale razglasitev višje stopnje krize, lahko pride do prekinitve dobave ali zahteve po preklopu na uporabo nadomestnih energentov.
Vladni ukrepi za varčevanje v javnem sektorju
Minister Kumer je na novinarski konferenci predstavil tudi ukrepe za varčevanje z energijo v državni upravi.
Vlada je namreč prejšnji teden sprejela nekatere ukrepe in priporočila za energetsko učinkovitost v stavbah državne uprave kot tudi v širšem javnem sektorju. Med njimi je tudi temperatura hlajenja in ogrevanja, V prostorih, kjer so vgrajeni klimatski sistemi ali pa je mogoča samostojna regulacija notranje temperature prostorov, se ti prostori ne hladijo na temperaturo, nižjo od 25 stopinj Celzija.
Vlada je po treh tednih analiz sprejela 12 sklepov kot priporočila za ravnanje in varčevanje z energijo v ožjem in širšem javnem sektorju.
Kumer je zadnji teden tudi sam preizkušal ohladitev prostorov na 25 stopinj, saj s tem želijo med drugim dajati zgled podjetjem kot tudi industriji.
Varčevanje z energijo je namreč eden izmed ukrepov Evropske komisije oz. prvi ukrep proti energetski draginji.
Evropska komisija je namreč konec maja 2022 predstavila načrt REPowerEU, ki predstavlja skupen odziv Evrope na težave oziroma motnje na svetovnem energetskem trgu, ki jih je povzročila ruska invazija v Ukrajini. Preoblikovanje evropskega energetskega sistema je nujno, tako zaradi odprave odvisnosti EU od ruskih fosilnih goriv kot reševanja podnebne krize.
Na preoblikovanje se lahko države odzovejo s prihranki energije, diverzifikacijo oskrbe z energijo ter s pospešenim uvajanjem energije iz obnovljivih virov, da bi nadomestili fosilna goriva v domovih, na delovnih mestih, v industriji in proizvodnji električne energije.
Prihranek nekaj deset milijonov
"Javni sektor v Sloveniji porabi okoli pet do deset odstotkov skupne energije, zato je pomembno, da začnemo varčevati. Naše ocene so, da lahko prihranimo do 10 odstotkov ali nekaj 10 milijonov evrov," je dejal Kumer.
"Upravljavci stavb naj v največji možni meri zagotovijo zniževanje rabe energije in v ta namen sprejmejo druge ukrepe energetske učinkovitosti," je pozval in poudaril, naj upravljavci, v javnem sektorju in širše, poleg izvajanja ukrepov predvsem resno razmislijo o čimprejšnjih naložbah v sisteme za učinkovitejšo rabo energije. Preverijo naj tudi, ali je že v prihajajoči kurilni sezoni mogoča uporaba drugih energentov oziroma nadgradnja ogrevanja z obnovljivimi viri energije.
Vlada naj bi sicer že teden predstavila prve ukrepe glede energetske draginje, vendar jih minister za infrastrukturo ni želel podrobneje predstavljati. Povedal je le, da ima vlada redne sestanke zaradi energetske draginje, vladnih ukrepov pa naj bi bilo več. En sklop bo varčevanje, drugi zanesljivost oskrbe, tretji pa energetska draginja. "Najprej bodo na vrsti ukrepi za električno energijo, ki pa jih je treba celostno obravnavati, je dejal." Sledili bodo ukrepi tudi za druge energente.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje