Turčija je uresničila svoje grožnje in blokirala začetek postopkov za pridružitev Finske in Švedske v Nato, in to takoj, ko sta v sredo uradno zaprosili zanj. Dokler ne bo soglasja vseh 30 članic, se pristopna pogajanja, ki naj bi skupaj z vsemi drugimi postopki trajala leto dni, ne bodo mogla začeti. Še v nedeljo je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg dejal, da Ankara ne namerava preprečiti te širitve Nata.
Podobno sta bila optimistična ameriški zunanji minister Antony Blinken in nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. Tudi finski predsednik Sauli Niinisto je v torek, ko je potoval skupaj s švedsko premierko Magdaleno Andresson na obisk k predsedniku ZDA Joeju Bidnu, menil, da se »bo mogoče dogovoriti s Turčijo«. Biden je sicer včeraj ob boku švedske premierke in finskega predsednika izrazil močno podporo državama in dejal, da tako Finska kot Švedska izpolnjujeta vse pogoje za članstvo v Natu. Poročila o tem je njegova administracija ameriškemu kongresu prav tako poslala včeraj.
Erdogan vztraja pri blokadi
»Svojim prijateljem smo povedali, da zavračamo članstvo Finske in Švedske v Natu, in pri tem vztrajamo,« je v četrtek na shodu mladih v Ankari poudaril predsednik Recep Tayyip Erdogan. »Gre za državi, ki dajeta zavetje PKK in YPG.« PKK je Kurdska delavska stranka, ki se upira Turčiji, kjer je vsak peti državljan Kurd. YPG pa je njena sestrska kurdska milica iz Sirije, ki je sodelovala z ZDA v boju proti Islamski državi.
V sredo je Erdogan v govoru poslancem svoje vladajoče zmerno islamistične stranke AKP dejal: »Od svojih zaveznikov bi pričakovali, da bodo podprli turška prizadevanja za varovanje mej in za varnost. Natova širitev je smiselna, če se pri tem upošteva za nas občutljiva vprašanja.« Torej odpravo blokade pri širitvi pogojuje s spremembo odnosa vseh Natovih članic do »terorističnih organizacij«, kar naj bi bili PKK in YPG.
O vsem tem sta se v sredo v New Yorku na konferenci zunanjih ministrov o prehrambni krizi pogovarjala Blinken in njegov turški kolega Mevlüt Cavusoglu, ki od ZDA in drugih članic Nata zahteva tudi, da odpravijo omejitve izvoza v Turčijo, do česar je prišlo zaradi turškega nakupa ruskega sistema protizračne obrambe S-400. Ankara je tovrstne omejitve občutila zlasti pri nakupu ameriških vojaških letal.
Kaj naklepa turški predsednik?
Menda pa hoče Erdogan z blokado Natove širitve tudi narediti uslugo svojemu prijatelju Vladimirju Putinu, s katerim dobro sodeluje v Siriji, Libiji in na Kavkazu. Morda je za Erdogana še najpomembnejše, da se na ta način Turkom v času, ko imajo težave z gospodarsko krizo, kaže kot pomemben svetovni voditelj. Domnevno naj bi s tem političnim kapitalom kmalu razpisal predčasne volitve. V drugih članicah Nata zdaj Erdoganu očitajo, da ni solidaren v dramatičnem trenutku evropske zgodovine, ko bi morale demokratične države sodelovati. Finski zunanji minister ga je obtožil »izsiljevanja«.
Med Finci se je po ruskem napadu na Ukrajino podpora članstvu v Nato povečala s 30 na blizu 80 odstotkov. Še leta 2017 je znašala manj kot 20 odstotkov. Takoj po ruskem napadu na Ukrajino 24. februarja je tako na Finskem kot na Švedskem prvič presegla polovico vprašanih. Sicer je bilo v odstotkih razmerje med Švedi, ki so za članstvo v Natu, in tistimi, ki mu nasprotujejo, januarja letos 42:37, v začetku marca 51:27 in aprila 57:21. Številni, ki so bili proti, so to upravičevali s strahom, da bi Putin napadel Švedsko, če bi postala članica Nata.
