Človeštvu grozijo katastrofalne naravne nesreče

Lucifer. Tako so v Italiji poimenovali vročinski val, ki bo temperature na jugu jutri dvignil na 48 stopinj Celzija. Da taki luciferji in naravne nesreče postajajo dejstvo, kaže tudi odmevno poročilo Mednarodnega panela za podnebne spremembe, ki svari, da bo globalna temperatura ozračja že okoli leta 2030 za 1,5 stopinje Celzija višja glede na predindustrijsko dobo.

Uničujoči požari na grškem otoku Evia so opustošili najmanj 
50.000 hektarov zemljišč. Foto: Profimedia
Uničujoči požari na grškem otoku Evia so opustošili najmanj 50.000 hektarov zemljišč. Foto: Profimedia

ŽENEVA > Še pred tremi leti so predvidevali, da naj bi se dvig temperature za poldrugo stopinjo zgodil do leta 2040. Zdaj pa ugotavljajo, da bo to že desetletje bolj zgodaj.

Ne glede na to, kako agresivno bi človeštvo omejilo izpuste toplogrednih plinov, bo meja 1,5 stopinje Celzija presežena okoli leta 2030, dodatno pojasnjuje mednarodni panel, ki deluje pod okriljem Združenih narodov. Gre za najresnejše opozorilo doslej, da svetu in človeštvu grozijo katastrofalne naravne nesreče. Svet je predolgo ignoriral opozorila in se ne bo več mogel izogniti resnim posledicam. Poročilo je prvič jasno navedlo, da je skoraj celotno segrevanje ozračja posledica človeške aktivnosti.

Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja

“Tudi če se zdaj začnemo vsi voziti s kolesi, se bodo podnebne spremembe še vedno dogajale in nanje se moramo prilagoditi.”

Nujno vztrajno in močno zmanjševanje izpustov

In vseh zaznanih sprememb ni mogoče primerjati z ničemer iz zadnjih tisoče, če ne celo deset tisoče let Zemljine zgodovine. Nekaterih sprememb, kot so zviševanje morske gladine, ne bo mogoče ustaviti prihodnjih stotine ali tisoče let. Vseeno znanstveniki poudarjajo, da bi močno in vztrajno zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov omejilo podnebne spremembe. Hitro bi se s tem izboljšala kakovost zraka, da bi se stabilizirala globalna temperatura, pa bi lahko trajalo od 20 do 30 let. Če pa se temperatura dvigne za dve stopinji Celzija, bo vročina večkrat dosegla kritično stopnjo tolerance v kmetijstvu in zdravju.

A spremembe se ne bodo odrazile le v temperaturah. Ker podnebne spremembe krepijo vodni krog, se mora svet pripraviti na intenzivnejša deževja in s tem povezane poplave, v drugih regijah pa na suše. Spremenili se bodo vzorci deževja; v višjih legah se bo deževje predvidoma okrepilo, v subtropskem delu sveta pa zmanjšalo.

1,5

stopinje Celzija višja glede na predindustrijsko dobo bo okoli leta 2030 globalna temperatura ozračja

Dvig morske gladine bo pomenil poplave na obalah in erozijo bregov. Izredni morski dogodki, ki smo jim bili doslej priča enkrat na sto let, bi lahko do konca stoletja postali vsakoletna stalnica.

Talil se bo permafrost, marsikje bo svet ostal brez sezonske snežne odeje, topili se bodo ledeniki in ledene plošče, Arktika bi lahko poleti ostala brez ledu. Oceani bodo še bolj zakisani, v njih bo še manj kisika, kar bo vplivalo na živelj v morju in na ljudi, ki so od njega odvisni. Na hujše vročinske valove in poplave se morajo pripraviti tudi mesta.

Ker podnebne spremembe krepijo vodni krog, se mora svet pripraviti na intenzivnejša deževja in s tem povezane poplave, v drugih regijah pa na suše.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ocenil, da so znanstveniki prižgali rdeči alarm, in svet pozval, naj nemudoma odločno ukrepa.

V Sloveniji na suše nismo pripravljeni

“Obsojeni smo na podnebne spremembe in moramo z njimi živeti,” pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Kar se tiče samega vpliva napovedanih sprememb na Slovenijo, lahko pri nas že opazimo, kaj nas čaka. Vročinski valovi so nekaj, kar bo prizadelo vsakega Slovenca, ne samo kot človeka, ampak tudi z vidika poljedelstva, zdravja in turizma. Vedno več bo tudi poplav, suš in zelenih zim. Predvsem suše so po besedah klimatologinje bolj nova zadeva v Sloveniji in nanje nismo nikakor pripravljeni. “Te spremembe v vodnem ciklu se mi zdijo pomembne za Slovenijo tudi zato, ker nimamo nobene tradicije varčevanja z vodo ali pa upravljana z vodami. Zelo smo bili razvajeni,” je opozorila.

Slovenijo in državljane čakata dva obsežna projekta. Prvi je, da se znebimo fosilnih goriv oziroma zmanjšamo ogljični odtis. Drugi del, ki pa je po mnenju Kajfež Bogatajeve pri nas drastično zanemarjen, pa je prilagajanje na to, kar že imamo in kar nas čaka.

“Tudi če se zdaj začnemo vsi voziti s kolesi, se bodo podnebne spremembe še vedno dogajale in nanje se moramo prilagoditi,” je bila jasna. Potrebni bodo prilagoditveni ukrepi, kot je primerno obnašanje ob vročinskih valovih in protipoplavna zaščita, pa ne v obliki zidov, ampak izseljevanja ljudi s poplavno ogroženih območij.

Novi škodljivci, nove bolezni

V kmetijstvu se bo treba pripraviti na visoke temperature, nove škodljivce, spremembe pri pridelavi pridelkov. Zdravstvo se bo moralo pripraviti na nova vročinska stanja, nove bolezni. “Covid je mogoče še nič v primerjavi s tem, kaj nam lahko podnebne spremembe še prinesejo. Pa nimamo načrtov, nimamo izobraženih zdravnikov v tej smeri,” je opozorila. Prilagoditve bodo potrebne tudi v turizmu.

“Tega se pri nas nekako sploh ne lotevamo, pa bi se morali - tako na državni ravni kot na osebni ravni. Konec koncev država mene in moje hiše ne bo zaščitila pred poplavo ali točo. Moram se sama obnašati zaščitno, pogledati, kje me je vreme že prizadelo, in računati, da bo to samo še bolj pogosto,” je še povedala Lučka Kajfež Bogataj.


Najbolj brano