Pahor in Erdoğan po osemnajstih srečanjih zadovoljna z razvojem odnosov
Srečanje predsednikov Turčije in Slovenije je zaznamovalo več občutljivih mednarodnih tem, od vojne v Ukrajini do stabilnosti Zahodnega Balkana, toda Borut Pahor in Recep Tayyip Erdoğan, ki se bosta letos sestala še najmanj enkrat, kljub temu nista zamudila priložnosti za potrditev napredka v političnih, predvsem pa v gospodarskih odnosih, ki sta ga državi dosegli v času njunih mandatov.
Med skupno izjavo predsednika republike in njegovega turškega gostitelja ni manjkalo prijaznih besed. Kaj drugega niti ni bilo pričakovati od voditeljev, ki sta se od leta 2011, ko sta podpisala sporazum o strateškem partnerstvu med državama, sestala že osemnajstkrat.
Ugotovila sta, da se je od podpisa omenjenega sporazuma blagovna menjava med Slovenijo in Turčijo več kot podvojila. »Sporazum je imel multiplikativni učinek na naše odnose,« je poudaril Erdoğan, med vrhunci gospodarskega sodelovanja pa skupaj s slovenskim gostom izpostavil dva od pomembnejših infrastrukturnih projektov pri nas, gradnjo drugega tira in druge cevi predora Karavanke. Kot je znano, pri obeh sodelujejo turška podjetja. »Vse je narejeno v roku, vse je narejeno v okviru cen, za katere smo se dogovorili, in vse je narejeno tako, kot zahtevajo najvišji standardi,« je poudaril predsednik Pahor.
O obeh projektih, kot o drugih priložnostih za širitev gospodarskega sodelovanja, je predsednik spregovoril tudi med poslovno konferenco turških in slovenskih podjetij, ki se je je udeležil pred srečanjem z Erdoğanom. O slovenskem interesu za poglabljanje odnosov je navsezadnje pričala velikost delegacije, sestavljene iz predstavnikov vlade in gospodarstvenikov, ki je Pahorja spremljala v Turčiji. Državi sta obisk izkoristili tudi za osvežitev dvostranskega sporazuma s področja izobraževanja, znanosti in športa, ki ga je v imenu Slovenije podpisal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han.
Več kot uro na štiri oči
Erdoğan je med skupno izjavo izrazil prepričanje, da se bodo odnosi med državama krepili na vseh področjih. V kontekstu njunega članstva v zvezi Nato je omenil možnost sodelovanja v obrambni industriji, spomnil je tudi na (v večini pogledov zastal) proces pristopanja Turčije k Evropski uniji.
Ko gre za politično sodelovanje, je Pahor po srečanju z Erdoğanom poudaril pomen dialoga, iskanja skupnih stališč oziroma sprejemanja tega, da se državi o vsem včasih ne moreta strinjati. »O nekaterih vprašanjih imamo različna stališča, a je to tudi med prijatelji razumljivo,« je svojo misel strnil predsednik republike, ki se je turškemu kolegu ob tem zahvalil za dialog, s katerim sta gradila odnose v zadnjem desetletju.
Gostitelj in slovenski gost sta se po opravljenih protokolarnih obveznostih na štiri oči pogovarjala več kot uro. Pahor je pozneje pojasnil, da je bila večina njunega pogovora osredotočenega na vprašanja, povezana z vojno v Ukrajini in njenimi posledicami za Zahodni Balkan. Predsednik se je ob tem vrnil nazaj k poudarkom iz svojega torkovega nagovora turškega diplomatskega zbora, v katerem se je zahvalil Turčiji za posredniško vlogo med Ukrajino in Rusijo ter opozoril na nevarnost širjenja nestabilnosti v jugovzhodno Evropo.
Voditelja sta potrdila, da se bosta pred koncem Pahorjevega drugega mandata srečala še najmanj enkrat, in sicer v New Yorku ob robu letnega zasedanja generalne skupščine OZN.
