Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Kot poudarjajo številne strokovnjakinje, gre za poskuse utišanja žensk, ki so se politično angažirale, in poskuse preprečevanja, da bi bile izvoljene na skorajšnjih državnozborskih volitvah. Posurovela komunikacija prihaja tako od anonimnih posameznikov na družabnih omrežjih kot tudi od opaznih predstavnikov družbe, javnih oseb in celo nekdanjih ter aktualnih poslancev.

Kot opozarja sociologinja, redna profesorica na filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Milica Antić Gaber, ki med predvolilnim bojem dosledno spremlja in analizira tako politično dogajanje kot diskurz na družabnih omrežjih, je predvsem na Twitterju zelo veliko sovražnega, mizoginega govora o ženskah v politiki. Pravi, da je to sicer splošna praksa, ki se dogaja v vseh okoljih, vendar se je v obdobju pred volitvami izrazito povečala, kar je skrb vzbujajoče. "Vse to, čemur smo priča, se mi zdi gnusno, vredno brezkompromisne obsodbe, recikliranje v tem primeru šestnajst let starega umotvora," grobi in vulgarni seksizem nekdanjega poslanca SDS Pavla Ruparja, usmerjen proti vodji SD-ja Tanji Fajon, ki je nedavno izrazito odmeval v slovenski javnosti, komentira dr. Jana Javornik, predstavnica Ženskega lobija Slovenije in predavateljica na Univerzi v Leedsu, ki dodaja, da so metode žaljenja, ustrahovanja in izključevanja politična strategija in politično nasilje. Do tovrstnih poskusov utišanja žensk je kritična tudi dolgoletna kolumnistka časopisa Dnevnik Tanja Lesničar Pučko. "Mislim, zdaj smo res v fazi, ko samo še zamahneš z roko in si rečeš: Saj bo vse minilo, kmalu bodo ti politiki na smetišču zgodovine. Seveda pa je to upanje, glede na trenutno volitve, iluzorno. Ta mizoginija bo po mojem mnenju ostala, ker je tako najlaže, ker je to najbolj primitiven in najpreprostejši način, kako nekoga diskvalificiraš."

Mediji pomembno (so)oblikujejo odnos do žensk

Razumevanje politike kot moške domene kažejo tudi soočenja v medijih, v katerih še vedno nastopajo po večini moški, poudarja Milica Antić Gaber. "V enem izmed zadnjih TV-soočenj so bili vsi trije komentatorji moški, to se mi zdi za 21. stoletje nesprejemljivo," pravi in dodaja, da to, pa tudi siceršnji odnos do žensk, veliko pove o tem, kakšna družba smo. Da gre pri neenaki zastopanosti spolov v medijih za utrjevanje kulture politične izključenosti in nevidnosti žensk, meni tudi dr. Jana Javornik. "Predvolilne razprave so skoraj enoglasno moške," dodaja dr. Jana Javornik in opozarja na dejstvo, da je RTV je sprejel Pravila za razpolago programskega časa za predstavitev kandidatk in kandidatov, kandidatnih list, političnih strank in njihovih programov, ki dajejo političnim strankam možnost prijave sodelovanja kandidatke ali kandidata. Simbolno močan prikaz neenakosti moči v politiki je, da redko izrabijo priložnost.

Ženski lobi Slovenije v predvolilnem času dela analizo potrjenih kandidatnih list za prihajajoče državnozborske volitve. Hiter pregled deleža kandidatk pokaže, da je 35-odstotna minimalna kvota, ki je po zakonu obvezna za oba spola, še vedno nujna predvsem zato, da se zmanjša diskriminacija žensk in zagotovi njihova večja zastopanost na kandidatnih listah.

Po mnenju Jane Javornik tudi sicer mediji v Sloveniji sistematično izrinjajo ženske in LGBTIQA+ osebe – ne le, da sploh niso vabljene_i kot komentatorke, trmasto ohranjajo tudi moški slovnični spol kot nezaznamovan. Četudi naslavljajo raznospolne skupine. Enako je z vztrajno uporabo ženskih priimkov kot svojilnih pridevnikov (npr. doktor Pivčeva). "Osebno jih razumem kot obliko seksizma in diskriminacije. Namreč, slovenščina je spolno občutljiv in zaznamovan jezik, ki daje glas tudi ženskam. Zato uporaba moške generičnosti in spolno neobčutljivega jezika, ob medijski odsotnosti tako žensk kot oseb, ki se ne identificirajo znotraj binarnega spolnega sistema, utrjujejo kulturo nevidnosti in izrinjanja pomembnega dela populacije," še pravi in poudarja, da je uporaba spolno občutljivega jezika pomemben del demokratične kulture vključenosti in da medijem, ki so (so)oblikovalci javnega mnenja ni treba utrjevati stoletnih praks. "Namesto tega bi morali spodbujati h kritičnemu razmisleku o nujnem razvoju medijske in politične krajine, ki sta ustreznejši 21. stoletju in generacijskim premikom."

Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Čas je, da politika postane tudi ženska domena

Sogovornice še poudarjajo, da je politika v Sloveniji žal še vedno »moški biznis«. Naj spomnimo, da v državnem zboru trenutno sedi le 26 poslank, kar je manj kot tretjina, v vladi pa je položaj še slabši, imamo 14 ministrov in le 2 ministrici. In ne le to, poudarja Jana Javornik, 26-odstotni delež poslank Slovenijo uvršča na 17. mesto v EU in pod njeno povprečje; 66. mesto na svetovni lestvici si delimo z Irakom, prehitijo nas tudi Združeni arabski emirati, Burundi in Albanija. Slaba zastopanost žensk v politiki pomeni neenako zastopanost polovice prebivalstva in predstavlja velik demokratični primanjkljaj. Zato je čas, tako sogovornice, da brezkompromisno obsodimo poskuse izrinjanja žensk iz politike, seksizem, ustrahovanja, poniževanja in diskreditacije ter da odločno rečemo NE mizoginiji v slovenski politiki in medijih.

Več o položaju žensk v politiki lahko slišite v podkastu o pravicah žensk Na pravi strani, ki je dostopen tudi v aplikacijah za podkaste in na spletni strani radia Prvi.

Ženske v politiki