Jedrska elektrarna Mühlenberg je prenehala delovati leta 2019. Foto: EPA
Jedrska elektrarna Mühlenberg je prenehala delovati leta 2019. Foto: EPA

Nacionalna kooperativa za odlaganje radioaktivnih odpadkov (Nagra) je za tuje medije potrdila, da so izmed treh mogočih lokacij izbrali Nördlich Lägern za "najvarnejše mesto za globoko geološko odlagališče", saj imajo tam "največje varnostne rezerve", poroča Guardian.

Nagra je o načrtu že obvestila lokalno prebivalstvo, predlog odlaganja jedrskih odpadkov pa bodo v ponedeljek predstavili vladi. Zadnjo besedo bodo, kot je v Švici običajno, najverjetneje imeli državljani na referendumu. Končne odločitve sicer v Švici ne pričakujejo pred letom 2029.

Pristojne oblasti so pokop jedrskih odpadkov označile za "projekt stoletja". Švica je namreč 50 let iskala najboljše načine za skladiščenje svojih jedrskih odpadkov.

Zdaj so očitno izbrali način, vendar je pot do zakopa še dolga – jedrske odpadke naj bi začeli zakopavati leta 2060, sledi nekaj desetletij nadzora in opazovanja, preden nameravajo odlagališče zapečatiti v 22. stoletju.

Hladilni stolp jedrske elektrarne v Gösgenu je leta 2004 služil kot
Hladilni stolp jedrske elektrarne v Gösgenu je leta 2004 služil kot "platno" za projekcijo umetnika Gerryja Hofstetteja. Foto: EPA

Švica po Fukušimi začela opuščati jedrsko energijo

V Švici jedrsko energijo za pridobivanje elektrike uporabljajo že več kot pol stoletja. Po nesreči v Fukušimi leta 2011 so začeli jedrsko energijo počasi opuščati, njene preostale tri jedrske elektrarne bodo obratovale, dokler bodo reaktorji varni.

Jedrske elektrarne Beznau, Gösgen in Leibstadt obratujejo že 60 let, medtem ko so elektrarno Mühlenberg po 47 letih obratovanja zaprli leta 2019. Skupno naj bi švicarske nuklearke do odprtja odlagališča pridelale okoli 83.000 kubičnih metrov toksičnih odpadkov, med katerimi so nekateri tudi visoko radioaktivni.

Finska zgradila granitno podzemno odlagališče

Jedrske odpadke trenutno skladiščijo v "začasnem skladišču" v kraju Würelingen, okoli 15 kilometrov od nemške meje. Čez približno 40 let jih torej nameravajo zakopati v moderno podzemno odlagališče po vzoru nekaterih drugih jedrsko razvitih držav.

Doslej so le na Finskem zgradili podzemno odlagališče jedrskih odpadkov iz granita. Načrte za gradnjo odlagališča iz granita so letos odobrili tudi na Švedskem. V Franciji medtem tako kot v Švici načrtujejo zakopavanje radioaktivnih odpadkov v glino.