Robert Golob je pomenljivo namignil, da ob intervencijskih ukrepih “po navadi” pride do razpada sistema, a da bodo poskrbeli za robustno pomoč državljanom, pri tem pa ne bodo gledali na stroške. Seveda v razvitih zahodnih državah pri izrednih dogodkih nikoli ne pride do razpada sistema, ampak se stvari metodološko in sistematično uredijo, pri tem pa se še posebej poskrbi, da se potencialna bodoča škoda že vnaprej omeji, upoštevajoč lekcije iz trenutnega izrednega dogodka. Slovenska vlada je čez palec najprej govorila o 500 milijonih evrih škode, kar je seveda hudo podcenjevanje katastrofe, pri tem pa je za začetek obljubila (smešnih) 1.1 milijona evrov pomoči. Predsednik vlade je včeraj govoril o 100 milijonih za intervencijske ukrepe. Škode je v resnici po neuradnih ocenah za vsaj dve milijardi evrov, po bolj črnogledih ocenah pa celo pet milijard evrov, kar je recimo več kot smo lani namenili za celotni zdravstveni sistem leta 2022! Država zaenkrat omenja drobtinice in se zanaša na evropsko institucionalno in domačo (zasebno) humanitarno pomoč. Kje bo država dobila denar za saniranje katastrofe?
V času pandemije je Janševa vlada pripravila 9 protikoronskih zakonodajnih paketov (PKP-jev), ki so robustno poskrbeli za to, da gospodarstvo (s tem pa tudi družba) ni kolapsiralo. Tudi zaradi tega je sicer globalni levici naklonjena revija The Economist Janševi vladi priznala, da je bila druga najbolj uspešna, kar se tiče ekonomskih ukrepov med pandemijo koronavirusa. Prvi PKP se je začel pripravljati že kak dan po prevzemu oblasti, v času, ko se je država dobesedno ustavila, prav tako pa svet in globalno gospodarstvo. Kaj pa trenutna vlada?
Golob je na Odmevih povedal, da pripravljajo 100 milijonov našega (davkoplačevalskega) denarja za intervencijsko sanacijo, 10 milijonov za humanitarne organizacije (zasebniki so do zdaj iz svojih žepov že zbrali eksponentno več), prav tako pa so sprejeli zakon, ki bi občinam neposredno financiral odpravljanje škode, čeprav obstaja velika nevarnost, da bi v običajni državi tak zakon padel na ustavnem sodišču (tega seveda ne pričakujemo v Sloveniji). Pri vseh obljubah (večino dejanskih obljub so le drobtinice), pa se postavlja vprašanje kje so sistemske rešitve? Vlada ni napovedala intervencijskega zakona za finančno pomoč prizadetim kot Janševa vlada s PKP-ji.
Finančno stanje je katastrofalno
Še pomembnejše vprašanje je, kje bo država “pričarala” sredstva za odpravo posledic poplav, glede na trenutno stanje proračuna, ki ga je močno načela pretirana poraba Golobove vlade v prvem letu vladanja.
Državni proračun je imel v prvih šestih mesecih letos 413 milijonov evrov primanjkljaja. Junijski primanjkljaj je znašal 190 milijonov evrov. Javnofinančni primanjkljaj v prvem četrtletju letošnjega leta je bil s 3,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) večji kot v istem obdobju lani in večji kot v povprečju držav Evropske unije. Fiskalni svet v julijski polletni publikaciji nadalje navaja, da podatki po denarnem toku nakazujejo nadaljevanje podobnih gibanj tudi v preostalem delu prve polovice leta 2023, to je tudi v drugem četrtletju.
Primanjkljaj državnega proračuna ob koncu polletja je bil namreč okoli 300 milijonov evrov višji kot v istem obdobju lani. Pri tem je pomembno opozoriti, da smo pod trenutno vlado dobili cel kup novih davkov, prav tako je bila razveljavljena Janševa dohodninska reforma, ki je razbremenila plače, tudi trošarine so višje kot pod prejšnjo vlado. Vsi ti prihodki pa niso mogli nadomestiti pretiranega trošenja trenutne vlade.
S tem, da je bilo trošenje predvsem za gašenje NVO-jevskih, javno-upravnih in gospodarsko-aneksnih apetitov borcev proti Janševi vladi iz let 2020–2022. Izpeljana ni bila niti še ena reforma – pokojninska reforma, financiranje zdravstvenega sistema, sprememba sistema plač v javnem sektorju – vse te fiskalne “bombe” še čakajo na realizacijo, razen, če bo vlada poplave uporabila za priročen izgovor, da se do konca mandata ne bo nič zgodilo (ne le na področju infrastrukture, kot je že napovedala ministrica Alenka Bratušek, ampak na sploh). Minister za finance Klemen Boštjančič je že napovedal upoštevanje fiskalnega pravila za leta 2024 in 2025 – nekateri nujni projekti, npr. mariborska infektološka klinika so zaradi tega že bili odrezani od jasnega financiranja.
Paradoks varčevanja in saniranja posledic poplav
Kako torej želi vlada paradoksalno slediti fiskalnemu pravilu, hkrati pa nadomestiti večmilijardno škodo, kot je obljubila? Preprosto povedano, to ji ne bo uspelo, saj je obdobja tiskanja denarja in zadolževanja po negativnih obrestnih merah nepreklicno konec. Bomo videli podobno zgodbo kot pri gasilcih, katerim je Golob obljubljal celo osebne kompenzacije, na koncu pa se je končalo tako, da sta morala ministrica za javno upravo in minister za obrambo “bežati” pred protestirajočimi gasilci, ki jih je vlada pripeljala žejne čez vodo.
Kaj so nenujne investicije?
Do zdaj je bila taktika trenutne vlade takšna, da je za vse težave našla rešitev v davkoplačevalskem žepu, oz. novih dajatvah. Davčna politika je v enem letu povzročila takšen primež gospodarstva in državljanov, da bo vlada s hudimi težavami našla nove vire financiranja iz naslova davčnih obremenitev. Rezerve bi se morale iskati predvsem v nižanju odhodkovne strani proračuna, pa seveda ne le tako, da se ustavijo infrastrukturni objekti. Če se res morajo ustaviti infrastrukturni objekti (kar je skrajno nenavaden objekt, saj je ravno delujoča in robustna infrastruktura po vsej državi ključna za to, da se takšne naravne katastrofe čim prej sanirajo), potem naj se ustavijo tudi vsi drugi “nenujni” izdatki: npr. vlaganja v kulturo, razni razpisi za nevladne organizacije ipd. Ta vlada si dokaj po svoje razlaga, kaj je nujno in kaj ni nujno. Medtem, ko niso nujni tretja razvojna os, tretji pas avtoceste, posodobitev Slovenskih železnic, je med drugim nujna investicija gradnja ljubljanske Drame in Javni razpis za sofinanciranje razvoja podpornega okolja za NVO?!
Katerikoli projekti se bodo že rezali, pa je vendarle jasno, kje bo vlada našla denar za sanacijo. V vašem žepu. Saj drugega nima. Nekaterim virom financiranja se je celo odrekla – npr. evropskim sredstvom iz naslova okrevanja in odpornosti, ki bi bili namenjeni protipoplavni zaščiti – ta tematika pač še ni bila dovolj trendi pred petkovimi poplavami. O tem se seveda ne piše, lahko pa si le predstavljamo, kakšni naslovi bi krasili 24ur, RTV Slovenija, Delo, Mladino, Večer, Necenzurirano in Dnevnik, če bi se protipoplavnim ukrepom odpovedala Janševa vlada.
Mitja Iršič