Po letu dni bosta Srbija in Kosovo v zaostrenih okoliščinah danes obnovila politični dialog na najvišji ravni. Pod pokroviteljstvom Evropske unije bosta srbski predsednik Aleksandar Vučić in kosovski premier Albin Kurti v Bruslju nadaljevala dialog za normalizacijo odnosov, ki bi ga posebni odposlanec EU Miroslav Lajčak rad sklenil najkasneje do spomladi 2024, torej še pred vnovičnimi volitvami za evropski parlament in nato nekajmesečnim izbiranjem in potrjevanjem nove evropske komisije.
Pred začetkom današnjih pogovorov Vučića in Kurtija z Lajčakom in visokim predstavnikom za skupno zunanjo politiko EU Josepom Borrellom sta včeraj ločeno obiskala generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga. Glavna tema so bila varnostna vprašanja. Konec julija je med državama prišlo do dodatne napetosti po odločitvi kosovske vlade, da bodo morala imeti začasne registrske tablice Kosova pri prestopu meje s Srbijo tudi vsa vozila državljanov Srbije, prav tako bi jih morali začeti uporabljati srbski prebivalci na severu Kosova. Situacija se je hudo zaostrila, ko so se Srbi s severa Kosova na odločitev vlade v Prištini odzvali s cestnimi blokadami. Uveljavitev odločitve so oblasti v Prištini na zaprosilo ZDA nato preložile za mesec dni, do 1. septembra.
Stoltenbergovo sporočilo
Tako Vučić kot Kurti sta od Stoltenberga slišala isto sporočilo o nujnosti nižanja napetosti v regiji. »Storiti je treba vse, da preprečimo eskalacijo razmer,« je pozval Stoltenberg. Zveza Nato ima na Kosovu svojo največjo misijo zunaj ozemlja članic. Šteje okoli 3700 vojakov. Že samo njena prisotnost na Kosovu je po oceni Stoltenberga pomemben dejavnik za nižanje napetosti. »Če bo treba, bomo premestili enote,« je pripravljenost na ukrepanje na Kosovu opisal Stoltenberg in pojasnil, da so že okrepili svojo prisotnost na severu Kosova, morebitne nadaljnje krepitve oziroma premestitve Natovih enot pa se bodo zgodile, če bo to zahteval položaj. Obe strani je – podobno kot Evropska unija v minulih dneh – pozval k zadržanosti in izogibanju nasilja ter poudaril, da bo Nato ostal nevtralen akter na tem območju. Tako je še enkrat ponovil opozorila, ki so v prejšnjih dneh že prihajala iz Kforja.
Stoltenberg je bil v svoji kritiki obeh strani celo nekoliko bolj mil kot Evropska unija. Ta je namreč trajno nevarno retoriko obeh strani v minulih dneh ostro obsodila in zelo jasno sporočila, da bodo za morebitno eksalacijo, ki bi lahko pripeljala do povečanih napetosti ali celo nasilja v regiji, odgovorni visoki politiki obeh strani. Vučić je namreč dejal, da se na Kosovu pripravlja »likvidacija našega ljudstva«, s čimer je mislil tam živeče srbsko prebivalstvo, Kurti pa je večkrat svaril pred morebitno vojaško intervencijo Srbije.
Težki pogovori v Bruslju
Včeraj takšne retorike nista ponavljala. Vučić je po pogovorih pri Stoltenbergu poudaril, da si Srbija želi nadaljevati odnose s Kforjem in se izogniti eskalaciji razmer: »Mir in stabilnost sta za Srbijo najpomembnejša,« je dejal Vučić, ki pričakuje, da bodo današnji pogovori s Kurtijem zaradi povsem nasprotujočih pogledov težki.
Na njih bo govor o vseh odprtih vprašanjih med Beogradom in Prištino, torej tudi o vprašanju registrskih tablic, kjer so pogledi obeh strani zelo različni. Vučić je menil, da države kvinte vidijo nasilje v cestnih barikadah, ne pa v sistemskem nasilju nad Srbi, posvaril pa je tudi, da je zdaj na Kosovu zrasla nova generacija mladih, ki ne želi več živeti s terorjem. Kurti je zavrnil možnost, da bi kosovska vlada umaknila svojo zahtevo po uporabi kosovskih registrskih tablic za Srbe, saj da nameravajo zgolj izvesti sprejeto odločitev.
