Sredi novembra, ko je bil četrti val epidemije covida-19 v Sloveniji na vrhuncu, covidni oddelki po državi pa so pokali po šivih, sta se v Rimu ministra za obrambo Slovenije in Italije, Matej Tonin in Lorenzo Guerini, dogovorila za pomoč 30 italijanskih vojaških zdravstvenikov slovenskim bolnišnicam. Tem namreč še vedno primanjkuje zdravstvenega kadra, covidnih postelj, vse več pa je tudi izgorelosti.
Na koncu je v Slovenijo v začetku decembra prispelo 15 italijanskih vojaških zdravstvenih delavcev, ki naj bi se pridružili skupinam vojaške zdravstvene enote SV pri pomoči v štirih covidnih bolnišnicah: UKC Ljubljana in Maribor ter v Celju in Novem mestu.
Italijanske vojaške zdravstvene delavce bi morali danes sprejeti v mariborskem kliničnem centru, od koder pa so sporočili, da sprejem odpade. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je na nivoju države prišlo do sprememb in tako Italijani ostajajo v Ljubljani.
Kot so povedali v UKC Ljubljana, je razlog za to predvsem upadanje števila hospitaliziranih, zato so ocenili, da potrebe za premestitev italijanskih zdravstvenih delavcev v Maribor ni. Kot je povedal dr. Matjaž Tavčar, bi lahko Italijani Slovenijo zapustili že pred božičem, čeprav je bilo sprva načrtovano, da bodo ostali do konca leta.
V UKC Ljubljana so sicer zelo zadovoljni s pomočjo, a, kot pravi Tavčar, določene težave povzroča naša zakonodaja, saj tuji zdravniki ne morejo samostojno opravljati poklica. Zato so morali v UKC sestavljati ekipe, v katerih sta bila tudi predstavnik UKC in SV.
Zakaj Slovenija ni izkoristila evropskih mehanizmov pomoči?
Italijanski vojaki so bili v Slovenijo napoteni na podlagi veljavnega sporazuma o sodelovanju med obema vojskama, pri čemer je Slovenska vojska zagotovila namestitev in prehrano italijanskih kolegov. Ministrstvo za zdravje je opredelilo, katere specialnosti zdravstvenih delavcev potrebujemo, o ostalih podrobnostih pa sta se dogovorila načelnika obeh vojsk.
Toda pri tem se zastavlja vprašanje, zakaj Slovenija ni aktivirala evropskih mehanizmov pomoči, kot so to že storile nekatere druge evropske države, nazadnje Romunija, Bolgarija in Latvija? Zaprosilo lahko namreč poda vsaka država članica, kot poudarja evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, pa ima mehanizem za pomoč EU prednost pred bilateralnim dogovarjanjem, saj takoj obvesti vse članice in začne zbirati ponudbe za pomoč, ne samo v materialu, ampak tudi v zdravstvenem osebju.
Kot je povedal, Slovenija za pomoč od začetka pandemije ni zaprosila in je dodal, da je to vprašanje predvsem za pristojne v Sloveniji. Odločitev o zaprosilu za pomoč je namreč stvar odločitve vsake države.
KOMENTARJI (121)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.