Lučka Kajfež Bogataj: Slovenski turizem naj raste v kakovosti ponudbe

Koronska kriza težav slovenskega turizma ni povzročila, ampak jih je le še dodatno izpostavila, je na okrogli mizi na Dnevih slovenskega turizma v Postojni v povzetku evalvacije izvajanja strategije slovenskega turizma v obdobju 2017-2021 ocenil direktor svetovalnega podjetja Hosting Peter Vesenjak. "Naši izzivi so povezani z določenimi strukturnimi vprašanji," je prepričan.

Med začrtanimi cilji strategije je bilo namreč v obravnavanem obdobju doseženo oz. preseženo zastavljeno število prihodov in prenočitev. A se je rast fizičnih kazalnikov že leta 2019, torej v letu pred pandemijo covida-19, umirila, v hotelih je število prenočitev celo upadlo za odstotek, ustavila se je rast dodane vrednosti. Hkrati je za rastjo turistov ves čas zaostajala rast turističnih prihodkov.

"Kaj se je zgodilo, da je šla visoka rast prenočitev na račun najbolj enostavnih kapacitet?" je vprašal Vesenjak in med drugim ocenil, da je v slovenskem turizmu primanjkovalo kakovostnega kapitala, premajhna je bila tudi skrb za kadre.

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc je spomnil, da naj bi Slovenija v prihodnjih petih mesecih dobila novo turistično strategijo. "Zelo dobro imamo zastavljen način, kako bomo strategijo oblikovali z vključevanjem vseh deležnikov. Na razpisu izbrana ekipa je ob tem sestavljena iz res kakovostnih strokovnjakov," je poudaril.

Evropska sredstva lahko po dolgem času znova namenimo za investicije v infrastrukturo, je dodal Zajc. Kot eno od težav slovenskega turizma je izpostavil povezljivost, zaradi česar je država tudi subvencionirala letalske povezave, medtem ko je še vedno živa tudi ideja o novem slovenskem letalskem prevozniku. Želeli bi si tudi boljše in hitrejše povezave z železnico, je dodal Zajc.

Kajfež Bogatajeva pa je opozorila, da za podnebne spremembe v primerjavi s covidom-19 ni cepiva in ni zdravila. "Pri evalvaciji strategije turizma manjkajo podatki, ali smo postali bolj zeleni," je poudarila in izpostavila vrsto vprašanj: ali smo v času trajanja strategije naredili hotele bolj energetsko učinkovite, ali porabljajo manj vode, ali so zmanjšali količino odpadkov ter zamenjali energente za okolju prijaznejše?

Kot kazalnike zelenega turizma je izpostavila podatke, kot sta poraba energije na turistično nočitev ter ogljični odtis turistov. "Vse, o čem govorim, hkrati zmanjšuje stroške in povečuje ugled," je poudarila. Pozvala je, naj namesto rasti števila turistov, prenočitev in denarja panoga razmišlja o rasti kakovosti ponudbe in kulture.

Podčrtala je tudi pomen prilagajanja na podnebne spremembe. Smučarska središča bi denimo morala upoštevati, da zime ne bodo več dolge in snežene, hoteli v gorskih središčih pa bi morali obveščati goste o vremenskih razmerah v gorah. Pomisliti moramo na vse pogostejše vremenske ujme, ki bi lahko v prihodnje ogrožale tudi življenja turistov.

Pomočnik uprave za korporativno in investicijsko bančništvo v NLB Andrej Lasič pa je poudaril, da je treba okrepiti dodano vrednost slovenskega turizma. Pri tem je izpostavil, da je situacija v bančništvu po koronski krizi občutno drugačna, kot je bila po finančni krizi iz leta 2008. "Imamo ogromno kapitala in likvidnih sredstev, ki bi jih morali izkoristiti z bolj pogumnimi, bolj ambicioznimi željami," je prepričan.

Izpostavil je, da je zadolženost slovenskega gospodarstva pri 20 odstotkih pod povprečjem Evrope. Slovenci imajo medtem na bankah rekordne prihranke. "Zato je čas za pogumne poteze," je menil.