Margareta II. je danski prestol, ki poleg Danske zajema še Ferske otoke in Grenlandijo, zasedla po smrti očeta Frederika IX. Foto: Reuters
Margareta II. je danski prestol, ki poleg Danske zajema še Ferske otoke in Grenlandijo, zasedla po smrti očeta Frederika IX. Foto: Reuters

Margareta se je rodila 16. aprila 1940 – en teden po nemški okupaciji Danske – kot prva izmed treh hčera takratnega prestolonaslednika Frederika in njegove žene Ingrid (sicer hčerke švedskega kronskega princa in bodočega kralja Gustava VI. Adolfa ter njegove žene Margarete, vnukinje britanske kraljice Viktorije). Štiri oz. šest let pozneje je dobila še dve sestri, Benedikte (77) in Anne-Marie (75), ki se je pozneje poročila z grškim kraljem Konstantinom II. in tako velja za zadnjo grško kraljico.

Do leta 1953 je uradno nosila samo naziv princese, nato pa so spremenili zakonodajo in tako omogočili, da bo takratnega kralja Frederika (ta je svojega očeta Kristjana X. nasledil aprila 1947) nekoč nasledila na prestolu. S tem je postala šele druga danska kraljica po Margareti I., ki je Skandinaviji vladala med letoma 1375–1412. Prav zaradi teh vzporednic (pa tudi daljnih sorodstvenih povezav) so Margareto pogosto primerjali z bolj znano britansko kraljico Elizabeto II., a je med njima vseeno ogromno razlik.

Z možem Henrikom na njunem francoskem posestvu leta 2004. Foto: AP
Z možem Henrikom na njunem francoskem posestvu leta 2004. Foto: AP

Margareta je namreč odraščala precej sproščeno, po šolanju se je vpisala na univerzo Cambridge, kjer je študirala arheologijo (in ljubezen do nje ohranila celo življenje), znana je po svojem umetniškem ustvarjanju (med drugim riše akvarele, oblikuje oblačila, ilustrira knjige), predvsem pa je – kot vse druge skandinavske kraljeve družine – v svoji sicer kraljevski vlogi precej bolj sproščena kot britanska "kolegica".

Čeprav danes, pri 81 letih, velja za najbolj priljubljeno evropsko kraljico – na Danskem praktično ni razprav o odpravi monarhije –, a ni bilo vedno tako. Ko so leta 1953 v parlamentu razpravljali o spremembi ustave, ki bi Margareti dovolila sesti na prestol, je bil kar dobršen del javnosti temu nenaklonjen, na kar je v svojem govoru ob 50. obletnici Margaretine vladavine spomnila tudi aktualna premierka Mette Frederiksen.

Danska kraljica na prestolu že 50 let

"Takrat, v letu 1953, se je na razpravi oglasil državljan in zelo naravnost povedal svoje mnenje. Že zdaj se želim opravičiti za svoje besede ... ni se izrazil vljudno. Kot piše v dnevniku predsednika parlamenta, je rekel: "Naj bom preklet, če bom pustil, da me vodi prasica." Konec navedka. Ampak na koncu je tako bilo in tako je zdaj. Danes vemo, da je bil izbor princese Margarete za prestolonaslednico in bodočo kraljico, odličen," je v nagovoru v parlamentu poudarila Frederiksen.

Ustavo so sicer spremenili še enkrat, leta 2009, ko so podelili enakopravne pravice tako ženskam kot moškim, kar pomeni, da prestol v vsakem primeru nasledi prvi otrok kraljevega para. No, že zdaj je jasno, da bo Margareti na prestolu sledil prvorojenec Frederik (53), njemu pa kateri od četverice otrok, ki so se mu rodili v zakonu s princeso Mary: Christian (16), Isabella (14) ter dvojčka Vincent in Josephine (11).

Prizor s krsta zdaj 11-letnih dvojčkov, Vincenta in Josephine, otrok kronskega princa Frederika in princese Mary. Foto: AP
Prizor s krsta zdaj 11-letnih dvojčkov, Vincenta in Josephine, otrok kronskega princa Frederika in princese Mary. Foto: AP

Frederik se je skupaj z mlajšim bratom Joachimom Margarete rodil v zakonu s francoskim diplomatom Henrijem de Laborde de Monpezatom. Znano je, da se je – takrat še princesa – v Francoza zaljubila na prvi pogled, ko sta se prvič srečala v Londonu, kjer je ona študirala, on pa je bil na diplomatski misiji. Neuradno naj bi se skrivoma sestajala kar eno leto, dokler je ni Henri zaprosil in je bila "prisiljena" zvezo razkrili svojim staršem.

Čeprav je bil tujec in je politični vrh skrbelo, kako bodo to prenesli Danci, je Henri kot pravi diplomat storil prvi korak: spremenil si je ime v dansko zvenečega Henrika in nato od poroke leta 1967 do smrti pred slabimi štirimi leti služil svoji ženi – čeprav je jasno izražal nezadovoljstvo nad tem, da mu nikoli ni bilo dovoljeno postati kralj, bil je le princ spremljevalec.

Zanimivo je, da je danska tradicija glede imen otrok zelo stroga, vsaj ko gre za prvorojence. Vsi (bodoči) kralji morajo biti bodisi Frederiki bodisi Kristjani, ime se uporablja izmenično. Margareta seveda ni bila že ob rojstvu vključena v to tradicijo, zato se je morala sama odločiti, katero ime bo
Zanimivo je, da je danska tradicija glede imen otrok zelo stroga, vsaj ko gre za prvorojence. Vsi (bodoči) kralji morajo biti bodisi Frederiki bodisi Kristjani, ime se uporablja izmenično. Margareta seveda ni bila že ob rojstvu vključena v to tradicijo, zato se je morala sama odločiti, katero ime bo "izpustila" pri imenovanju svojega sina. Izbrala je ime Frederik, po svojem očetu in sebi tako posredno dodelila "ime" Kristjan. Foto: AP

Margareta se je svojim sodržavljanom priljubila že na dan kronanja, 15. januarja 1972, torej dan po tem, ko ji je umrl oče. Z balkona je zbrane iskreno nagovorila: "Moj ljubljeni oče, naš kralj, je mrtev. Naloga, ki jo je oče opravljal skoraj 25 let, je zdaj na mojih ramenih. Molim k Bogu, da mi bo pomagal in dal moč, da izpolnim to težko dediščino. Upam, da bo zaupanje, ki ga je užival moj oče, namenjeno tudi meni."

Ob 50-letnici vladanja so sicer Danci načrtovali cel kup slavij, ki naj bi se začeli 14. januarja in nato trajali vse leto. A je vmes posegla pandemija novega koronavirusa, zaradi katere te dni tudi v visoko precepljeni Danski dnevno višajo rekorde potrjenih okužb (ne pa tudi hospitalizacij). Zadnji trenutek so zato odpovedali oz. na poletje prestavili večino za konec tedna in prihodnji teden napovedanih dogodkov.

Kraljica in premierka. Foto: Reuters
Kraljica in premierka. Foto: Reuters

Margareta je v petek skupaj s sinovoma Frederikom in Joachimom ter njunima ženama Mary in Marie z vlakom odpotovala v bližnji Roskilde, kjer sta pokopana njena oče in mati, ne pa tudi njen mož, ki je pred smrtjo izrazil željo, da ne želi biti pokopan v istem grobu kot njegova žena, kraljica, saj ni nikoli postal kralj.

Sledilo je slavnostno parlamentarno zasedanje, na katerem jo je nagovorila tudi premierka, v naslednjih dneh bodo pripravili še nekaj manjših protokolarnih dogodkov. Osrednje slavje pa bo, kot omenjeno, šele poleti.

Prvotno so med drugim načrtovali, da bi kraljica skupaj z družino 15. januarja, na obletnico kronanja, pozdravila zbrano množico z balkona palače Kristjana IX, sledil bi gala večer v Kraljevem gledališču v Københavnu in zabava.