Noben trener izmed štirih klubov, ki so igrali minuli konec tedna v Prlekiji (Alem Toskić/Celje, Saša Praprotnik/Ormož, Nejc Poklar/Koper, Mirko Skoko/Krka), do letošnjega sklepnega turnirja še ni osvojil slovenskega pokala. Še najbližje mu je bil dvakrat zapored novomeški trener Skoko v letih 2018 in 2019, ko so Dolenjci obakrat izgubili v finalu: najprej proti Celju s 33:40, nato še proti Gorenju z 20:24, pred dveletno prekinitvijo tekmovanja zaradi pandemije koronavirusa. Tokratna polfinalna dvoboja v razprodani in prenovljeni dvorani na Hardeku sta bila povsem enaka kot tista leta 2018, ko so bili organizatorji sklepnega turnirja prav tako Ormožani, a so bile vse tekme v Ljutomeru.
Takrat so Celjani premagali Koprčane, Novomeščani pa Ormožane. V soboto se je po enakem scenariju razpletel le prvi polfinale. Pivovarji, pri katerih so blesteli kapetan in nekdanji igralec koprskega kluba Aleks Vlah z devetimi goli, Tilen Strmljan s šestimi in vratar Nebojša Bojić z 18 obrambami, so se zelo namučili s Primorci. Koper pod vodstvom trenerja in sočasno predsednika kluba Nejca Poklarja – menda v trenerski vlogi samo še do konca sezone – se je v končnici približal le na gol zaostanka pri 25:26 v 49. minuti in znova v predzadnji pri 29:30. A na koncu (29:31) je kljub desetim golom Tineta Poklarja in 12 obrambam vratarja Marina Đurice ostal brez svojega šestega finala, v katerih je doslej slavil trikrat (2008, 2009, 2011).
»Zagotovo je bila to najboljša tekma v moji karieri. In upam, da ni bila zadnja. Z napredovanjem v finale smo izpolnili osnovni cilj, finale s Celjem pa bo za vse nas nagrada,« je po polfinalni zmagi proti Krki s 26:22 ocenil 25-letni domači igralec Tilen Kosi, ki mu po tej sezoni pogodba poteče in ki se resno spogleduje z odhodom v tujino. Eden od nosilcev igre zlate generacije Slovenije 1998, ki je na mladinskem EP 2018 v Celju osvojila zlato kolajno (v ekipi so bili še štirje igralci Ormoža: Miha Kavčič, Gašper Horvat, Dominik Ozmec, Martin Hebar), se je po hudi poškodbi na igrišča vrnil februarja letos in je proti Dolenjcem dosegel neverjetnih 15 golov. Svoje je dodal še 38-letni hrvaški vratar in kapetan Tomislav Balent z osmimi obrambami (pri Krki Uroš Knavs sedem golov, vratar Alen Blažević sedem obramb) in Prleki so se po treh nastopih na sklepnih turnirjih v Mariboru 2010, Podčetrtku 2012 in Ljutomeru 2018 ter treh tretjih mestih premierno uvrstili v pokalni finale. To je največji uspeh v 66-letni zgodovini kluba, ki se mu ob dvojni domači kroni Celjanov nasmiha nastop v Evropi.
Nič od naslova klubske revije
Borba in moč – takšen je naslov klubske revije ormoškega kluba, ki je konec tedna doživela novo izdajo. A proti Celjanom niti ti dve vrlini domačih igralcev (znova brez Roka Žurana, s 108 goli drugega najboljšega strelca Ormožanov v zgodovini pokalnega tekmovanja; prvi je Bojan Čudič s 148 zadetki) nista bili dovolj za morebiten skalp gostov. »V domači dvorani smo mi gospodarji, navijači pa vedno pripravijo peklensko vzdušje. V polfinalu proti Krki smo to izkoristili in tudi v finalu je vse mogoče. Šli bomo na glavo,« je napovedal domači trener Saša Praprotnik z vzdevkom Piksi, ki je v tej vlogi že 20. sezono, odkar je v sezoni 2002/03 Ormožane pripeljal v prvo ligo, v kateri je njihova najboljša dosedanja uvrstitev peto mesto v 2020/21.
A Praprotnikove besede, da je v finalu vse mogoče, so se hitro izkazale le za veliko željo, kajti njegova ekipa ni bila niti približno enakovredna tekmecem. Izbranci celjskega trenerja Alema Toskića so vodili od prve do zadnje minute in v prvem polčasu hitro petkrat povedli s plus pet (od 7:2 do 11:6). Igra mačke z mišjo se je nadaljevala tudi v drugem polčasu, v katerem so si pivovarji nekajkrat priigrali kar 11 golov prednosti, kolikor je znašala tudi končna razlika (35:24). Čast, da je dvignil prvo celjsko pokalno lovoriko po petih sušnih letih in svojo premierno v karieri, je seveda pripadla kapetanu Aleksu Vlahu, ki po sezoni odhaja v danski Aalborg: »To je super, zdaj mi v Sloveniji manjka le še superpokal. Upam, da ga bom nekoč le osvojil. Ormožu se je proti nam poznala težka tekma s Krko, mi pa imamo dolgo klop in na koncu smo zasluženo zmagali z visoko razliko. Zdaj moramo uspešno končati še državno prvenstvo, v katerem smo dominirali skozi celotno sezono, in osvojiti dvojno krono v Sloveniji.«
