Svet pred 50 leti
Leto 1973 ni bilo tako razburljivo kot mnoga leta pred tem in tudi nekatera leta za tem. Ljudje so se rojevali in umirali (Picasso, Bruce Lee), obe svetovni velesili sta se borili za boljše položaje v svetu. Sovjetska zveza se še ni zdela utrujena, ZDA pa so bile upehane od dolgih vojn, predvsem zadnje v Vietnamu. So pa pomagale svojim prijateljem v Južni Ameriki, da so odstavili demokratično izvoljenega predsednika.
Miha Štamcar
31. december 2022 06:01
Predviden čas branja: 8 min
Iz tiskane edicije
Miha Štamcar
31. december 2022 06:01
Predviden čas branja: 8 min
Iz tiskane edicije
Fotografija: AP
Tudi Jugoslavija je počasi in zanesljivo postajala velesila, ampak v športu – leta 1973 so postali zlati boksarji, bronasti vaterpolisti in zlate rokometašice. Billie Jean King je v dvoboju premagala gobezdavega veterana Bobbyja Riggsa. In istega leta so ameriški znanstveniki ugotovili, da homoseksualnost ni bolezen. Med izumi je še posebno danes na prvem mestu mobilni telefon, ki ga je leta 1973 predstavila Motorola.
Konec vojne, Vietnam
Težko je natančno določiti, kdaj se je začela in končala vojna v Vietnamu. Malce lažje je, če se orientiramo glede na ameriško udeležbo v vojni. Prve ameriške bojne enote so prispele v Vietnam 8. marca 1965, zadnje so odšle iz Vietnama 29. marca 1973 . In čeprav je bilo prav zares vojne konec, ko so borci Severnega Vietnama zavzeli ves Vietnam in premagali Južni Vietnam, 30. aprila 1975, se ob mnogih mirovnih sporazumih in ob odhodu ameriških vojaških sil, simbolno za konec vietnamske vojne šteje tudi podelitev Nobelove nagrade za mir, ki sta jo leta 1973 dobila skupaj ameriški pogajalec, svetovalec za državno varnost Henry Kissinger, in vietnamski diplomat Lê Đức Thọ. Vietnamski diplomat je nagrado zavrnil, zaradi nejasne vloge Kissingerja in ker mir še ni bil povsem dorečen. Po drugi strani je Kissinger 22. septembra za štiri leta napredoval v ameriškega zunanjega ministra. Zgodovinarji ugibajo, da naj bi v dolgih letih vojne umrlo okoli tri milijone vietnamskih vojakov in civilistov, najmanj 200.000 Kmerov, na tisoče pripadnikov naroda Lao pa tudi 58.000 pripadnikov poražene ameriške vojske.
Državni udar, Čile
Napad na demokratično izvoljeno oblast 11. septembra 1973 v Čilu je ena najbolj tipičnih oblik udejanjanja ameriške zunanje politike v Južni Ameriki. Začelo se je leta 1970, ko je na volitvah zmagal levičar Salvador Allende, ki je z agrarno reformo in nacionalizacijo rudnih bogastev ogrozil bogate lastnike. 11. septembra je prišlo do državnega udara, ki ga je ob pomoči ZDA vodil krvoločni general Augusto Pinochet. Allende je v nerazjasnjenih okoliščinah umrl, v času vojaške hunte so zaprli in mučili okoli 130.000 ljudi in jih kakšnih 3000 ubili.
Atentat na premierja, Španija
20. decembra 1973 je v atentatu baskovske organizacije ETA umrl španski premier Luis Carrero Blanco. Blanco, sicer vplivni član organizacije Opus Dei, je postal premier šele 9. junija 1973, kot naslednik diktatorja Francisca Franca. Veljal je za enega najbolj ekstremnih španskih politikov, organizaciji ETA pa je zavrelo potem, ko je bilo v kratkem času na smrt obsojenih pet Baskov. Za eksplozijo pred cerkvijo svetega Frančiška v Madridu so uporabili sto kilogramov eksploziva, Blancovo truplo je poletelo čez cerkev in končalo v četrtem nadstropju bližnje zgradbe.
Požar v gejevskem baru, ZDA
Decembra 1973 je Ameriško psihiatrično združenje z glasovanjem 13 proti 0 odstranilo homoseksualnost z uradnega seznama psihiatričnih motenj. 24. junija 1973 pa se je zgodil krvav napad na gejevsko skupnost. Šlo je za požig gejevskega bara UpStairs Lounge v New Orleansu. V ognju je na strahovit način umrlo 29 ljudi, trije so umrli za posledicami v bolnišnici, 15 jih je bilo težje ranjenih. Občutek je bil, da oblasti niso storile vsega, da bi omilili posledice in zaprli krivca. Zaslišali so Rogerja Dala Nuneza in ga izpustili. Naslednje leto je storil samomor.
Prvi mobilni telefon, ZDA
3. aprila 1973 je prvi pogovor z mobilnim telefonom opravil izumitelj dr. Martin Cooper (Chicago,1928) iz Motorole. Pustimo tehnične podrobnosti, ki so kakšnih deset let pozneje omogočile komercialno uporabo enega največjih izumov vseh časov, in povejmo, da je bila Cooperjeva motorola orjaška in težka več kot en kilogram. Cena aparata z všteto inflacijo je bila kakih 25.000 dolarjev. Martin Cooper velja za očeta prenosnega telefona, hkrati pa za enega največkrat odlikovanih ljudi po vsem svetu – odlikovali so ga celo Rusi.
Ugrabitev Paula Gettyja III., Italija
10. julija 1973 so v Rimu ugrabili 16-letnega vnuka tiste čase enega najbogatejših zemljanov, J. Paula Gettyja in zahtevali 17 milijonov dolarjev. Družina je najprej menila, da gre za šalo, potem pa je po pošti prišlo vnukovo odrezano uho. Ugrabitelji, verjetno člani n'draghette, so znižali odkupnino na tri milijone dolarjev, a stari Getty je pristal zgolj na 2,2 milijona (zdaj okoli 14 milijonov dolarjev), kar naj bi še šlo v davčno olajšavo. Preostalo vsoto je z obrestmi posodil sinu. Po plačilu so mladega Gettyja 15. decembra izpustili v Potenzi.
Stockholmski sindrom, Švedska
23. avgusta 1973 je banko Kreditbanken v Stockholmu poskušal oropati Jan Erik Olsson, ki je bil takrat na pogojnem izpustu iz zapora. Za talce je vzel štiri bančne uslužbence, pogajalci pa so se odločili, da pripeljejo v banko Olssonovega zaporniškega prijatelja Clarka Olofssona. Menda so se talci podzavestno povezali s kriminalcema (čemur zdaj pravijo stockholmski sindrom), a je celo bolj verjetno, da so bili nezaupljivi do policije, ki je šele pet dni po zavzetju talcev končno izvedla napad s solzivcem in roparja sta se predala.
Wimbledonski bojkot, Jugoslavija
Maja se je Nikola Pilić (1939, Split), najboljši jugoslovanski teniški igralec, znašel pred dilemo, ali igrati za čast in slavo za Jugoslavijo v Davisovem pokalu proti Novi Zelandiji ali na turnirju v Las Vegasu. Odločil se je za denar in jugoslovanska zveza ga je suspendirala. Odločitev so podprli tudi organizatorji turnirja v Wimbledonu, a so naredili napako. Pilića, ki je bil takrat eden najboljših na svetu, so namreč podprli vsi najboljši teniški igralci in na wimbledonskemu turnirju leta 1973 je manjkalo 81 igralcev, tudi legendarni Stan Smith, ki je leto prej tam zmagal.
Bitka spolov, ZDA
Wimbledonski ženski turnir je leta 1973 dobila legendarna Billie Jean King, ki se je 20. septembra pomerila v ekshibicijskem dvoboju s 55-letnim zabavljačem in bivšim zmagovalcem odprtega prvenstva ZDA in Wimbledona Bobbyjem Riggsom. Riggs je sicer maja 1973 premagal takrat najboljšo na svetu, Avstralko Margaret Court, proti Kingovi pa ni imel nobene možnosti, premagala ga je s 3:0 (6:4, 6:3, 6:3). V dvoboju, ki je bil bolj podoben cirkusu, so Kingovo na prizorišče v Houstonu prinesli kot Kleopatro, Riggsa pa v rikši.
Odprtje opere v Sidneyju, Avstralija
20. oktobra 1973 je kraljica Elizabeta II. odprla opero v Sidneyju, eno najzanimivejših in najlepših zgradb, postavljenih v prejšnjem stoletju. Odprtje so pospremili z velikim ognjemetom in Beethovnovo Deveto simfonijo. Gradnja je presegla vse napovedane stroške, namesto sedem so zapravili 100 milijonov dolarjev in namesto leta 1963 so jo odprli leta 1973. Opera pokriva 18.000 kvadratnih metrov, dolga je 183 in široka 120 metrov. Zgradba iz velikih belih školjk je zdaj del Unescove dediščine in ima pet dvoran, pa tudi štiri restavracije in šest barov.
