DL: 100 let od rojstva Rezi Pirc - Življenje posvetila dobrobiti otrok

20.8.2023 | 10:45

Odkritje kipa Rezi Pirc (Foto: Pavel Perc)

Uroš Brezovšek: Rezi Pirc ostaja največji ideal vseh nas, ki delamo z otroki in za otroke, ne samo v Krškem, temveč tudi širše v Sloveniji – Ustanoviteljici Občinske zveze prijateljev mladine Krško doprsni kip in razstava

Odločna družbena delavka Rezi Pirc iz Leskovca pri Krškem, upokojena učiteljica, ki je bila med drugo svetovno vojno z družino izseljena v nemška delovna taborišča in ki je svoje zasebno življenje podredila dejavnostim za mladino, bi si zaslužila takšno pozornost že mnogo prej, je ob odkritju njenega doprsnega kipa povedal Slavko Šribar, njen dolgoletni sodelavec. Rezi Pirc je svoj kip dobila v Gaju zaslužnih občanov v krškem mestnem parku na prvi junijski petek. Pobudnik zanj je bil prav Šribar, ki je sicer pustil pomembne sledi tudi v krškem in slovenskem gasilstvu.

Na pobudo Rezi Pirc so v Krškem že leta 1952 ustanovili društvo prijateljev mladine (DPM), eno številnejših in uspešnejših v Sloveniji. Kmalu so mu sledila društva DPM na Vidmu, v Leskovcu pri Krškem in drugih krajih, in tako je že leta 1953 nastala Občinska zveza prijateljev mladine (OZPM) Krško, ki jo je od samega začetka do leta 1991 nadvse uspešno vodila Rezi Pirc. V sodelovanju z vrtci, šolami in pedagoškimi delavci so sprva organizirali letovanja otrok pretežno v krški občini. V sedemdesetih letih so letovali tudi v Rovinju in Poreču, naposled pa v počitniškem Pionirskem naselju v Nerezinah na Lošinju.

Ker Rezi Pirc ni imela svoje družine in otrok, je bila po besedah Anite Radkovič, kustosinje Mestnega muzeja Krško, ki je pripravil razstavo o njej in bo v Mencingerjevi hiši na ogled do konca leta, zelo povezana s svojo razširjeno družino, s tremi brati in sestro, nečaki in pranečaki. Otrokom je »teta Rezi« rada kupovala darila, knjige in didaktične igrače. Kot zavedna Leskovčanka je bila zelo navezana na domači kraj in rojstno hišo, z bratom in svakinjo si je zgradila dom na domačiji. Na bratovi kmetiji je rada pomagala pri kmečkih opravilih. Sicer pa je bil njen konjiček fotografija. Na leskovški osnovni šoli, kjer je med drugim tudi poučevala, je vodila fotokrožek. Učenci so fotografije razvijali kar v kopalnici na njenem domu. Rezi Pirc je s fotoaparatom dokumentirala številne dogodke, fotografije in diapozitive skrbno urejala, pri dolgoletnem zbiranju podatkov za družinsko drevo pa se je 22. oktobra 1999 čas zanjo žal iztekel.

Ob počastitvi 100. obletnice njenega rojstva je Rezi Pirc zaradi angažiranosti za družbeno dobro in dejanj, ki so življenje mnogih spreminjala na bolje, dobila trajno obeležje v Gaju zaslužnih občanov in je ob dobrotnici Josipini Hočevar druga ženska, katere podoba je umeščena v spominski del parka. Kip je ustvarila mariborska akademska kiparka Vlasta Zorko.

Predsednik Mestne četrti Leskovec pri Krškem Jože Olovec je izrazil zadovoljstvo, da spada še v generacijo, ki je imela privilegij osebno poznati Rezi Pirc, in da ga nanjo vežejo lepi spomini. Zahvalil se je pobudnikom, ki so prepoznali potrebo po takšnem poklonu znameniti Leskovčanki, na katero so v kraju zelo ponosni.

Predsednik Zveze prijateljev mladine Krško in podpredsednik ZPM Slovenije Uroš Brezovšek je spomnil na nekatere največje dosežke Rezi Pirc, med katerimi je bila vsekakor v letu 1976 začeta gradnja novega otroškega naselja v Bučanju pri Nerezinah. Povedal je, da so ob Rezi največji pečat v OZPM Krško pustili še Niko Žibret, Slavko Šribar, Angelca Druškovič in Brane Janc, v nadaljevanju pa nova generacija na čelu z Vido Ban, ki je še vedno sekretarka. Brezovšek je poudaril, da čeprav je od smrti Rezi Pirc minilo že skoraj četrt stoletja, »ostaja največji ideal vseh nas, ki delamo z otroki in za otroke, ne samo v Krškem, temveč tudi širše v Sloveniji«.

Zbrane je nagovorila še podžupanja Mestne občine Krško Brigita Piltaver Imperl, ki je nato s Slavkom Šribarjem, Jožetom Olovcem in Vido Ban odkrila doprsni kip.

Članek je bil objavljen v tiskani številki Dolenjskega lista

P. P.