'Trudil sem se biti dober predsednik in služiti ljudem. Obžalovanj nimam'

Nizanje političnih funkcij Boruta Pahorja se je začelo leta 1990, ko je bil izvoljen v Skupščino Socialistične republike Slovenije, končalo pa z današnjim dnem, ko je prvič po 32 letih brez politične funkcije. Kako se počuti?   

"32 let sem po svojih najboljših močeh služil ljudem, slovenski ljudje so bili 32 let moj delodajalec. Od danes naprej niso več," je dejal in poudaril, da se kljub dolgoletnemu delu v službi ljudstva veseli novega obdobja. "V vseh desetih letih sem opravil, kar sem si zadal. Čudim zadoščenje, začenja se novo obdobje."  

Že pred iztekom predsedniškega mandata ga je na mizi čakalo več ponudb za nadaljnjo službo, a kot je dejal, nanje ni konkretneje odgovarjal, saj da si je želel funkcijo izpeljati do konca. Pristavil je, da bo pri odgovoru na to, kaj bo počel v prihodnje, upošteval želje slovenske vlade. Ob tem je dejal, da se po predlogu ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon omenja, da bi stopil v čevlje posebnega odposlanca Slovenije za iskanje mednarodne podpore za nestalno članico varnostnega sveta ZN. "To bom rade volje opravljal," je tudi dejal. Če se bo vlada odločila nasprotno, česar ji ne bo zameril, pa se bo posvetil drugim odprtim možnostim.  

Kako in zakaj mu je uspelo postati predsednik vlade, državnega zbora in države?  

A če se vrnemo nazaj na njegovo uspešno politično kariero, v kateri je zasedel mesti tako predsednika Državnega zbora kot predsednika vlade, nazadnje pa je stopil še na čelo države, kaj je bila sestavina njegovega uspeha? "Ljudje so mi zaupali v vseh osnovnih vprašanjih," je na kratko odgovoril, še prej pa poudaril, da se zaveda, da je v svoji 32-letni politični karieri sicer storil tudi nekaj napak. A kot meni, se ljudje pri politikih predvsem vprašajo, ali pred njimi stoji oseba z integriteto, vizijo in načrti ali oseba, ki si želi le pozicije. Pri uspešnem vodenju države so mu pomagale tudi pretekle izkušnje, pomembna je bila tudi podpora vlade in ljudstva, je dodal.  

"Nikoli se nisem poskušal delati pametnega, ker me je to naučila moja pokojna mama. To ji je šlo na živce," je opisal in tudi dejal, da je zato stvari vedno raje pokazal in naredil, kot pa obljubljal. Izpostavil je tudi, kako pomembno je upoštevati kritike, hkrati pa slediti svojemu razumu in instinktu.   

O odnosu s Kučanom in Janšo ter pristopih Goloba  

In kritik na njegov račun je bilo predvsem v času vodenja vlade in države precej. Med bolj ostrimi je bil tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan. Pri tem je uporabljal tudi težke in slabšalne besede, ki pa so se ga sicer dotaknile, a ga niso prizadele. "Vsaj v tej meri ne, da bi zaradi njih spremenil svoje politično obnašanje," je povedal. Podrobneje je naslovil tudi politični razhod s Kučanom, ki mu je botroval odnos z Janšo in odnos do sprave.   

Kaj pa odnos z Janšo? Kot je komentiral, odnos s prvakom SDS temelji predvsem na že omenjenem spoštovanju. "Spoznala sva se leta 1988, nekako sva si bila všeč, jaz sem bil seveda manj znan." V času zasedanja funkcije predsednika države se je Pahor redno pogovarjal z Janšo, a kot je dejal, so bili pogovori v času, ko Janša ni zasedal stolčka na vrhu vlade, nekoliko manj pogosti.   

Ob tem je izpostavil, da se slovenski politični prostor spreminja in da so pogovori o Kučanu in Janši zaman, saj da so glavni akterji v politiki ljudje. Kot je izpostavil, državljani niso tako močno politično sprti kot državni voditelji in da se večini ostre politične delitve zdijo nezrele. Dotaknil se je tudi pristopov aktualnega predsednika vlade Roberta Goloba, ki ga ocenjuje kot dobrega in doumljivega politika, a da si želi, da bi razumel, da kot izvoljeni predstavnik ljudstva odloča v imenu vseh, tudi tistih, ki ga niso volili. "To bi lepo delovalo na slovensko politično vzdušje in atmosfero," je dejal.   

Zakaj je osamosvojiteljem vrnil odlikovanja? 

V luči pomembnih akterjev v politični zgodovini Slovenije je pokomentiral tudi nedavno (ponovno) podelitev odlikovanj slovenskim osamosvojiteljem. Zakaj se je določil, da odlikovanja vrne? "Zdelo se mi je prav," je povedal in obenem dodal, da so mu osamosvojitelji tekom predsedniških mandatov večkrat omenili problematiko vrnjenih odlikovanj, a da jim je Pahor vselej odvrnil, da niso ravnali prav in da jim bo v primeru refleksije odlikovanja vrnil. "Ker se mi zdi prav, da je vse na svojem mestu. Ta odlikovanja jim pripadajo," je nadaljeval. Posebej ponosen je na to, da je odlikovanje posthumno sprejel tudi Pučnikov sin.  

A dotaknil se je tudi stvari, ki bi jih morda sam nekoliko spremenil. Ena izmed njih je izjava na maturantski paradi v Ljubljani, kjer je v mikrofon dejal "Pleši, miška mala". "Če bi bil danes na tistem odru s Tanjo in bi me prijelo, da bi rekel nekaj porednega, to se je takrat zgodilo, bi se zadržal," je poudaril. V nadaljevanju je v premisleku dejal, da se raven komunikacije, ko gre za žensko dostojanstvo, dviga, in da bi se zato komentarja vzdržal. 

Instagram začel uporabljati, ker ni imel izbire 

Kaj pa njegova aktivnost na Instagramu? Kot je povedal, se je učil na sedaj že več deset let starih objavah na Facebooku nekdanjega ameriškega predsednika Baracka Obame. "Tega se nismo lotili zato, ker bi pri tem uživali, ampak ker nismo imeli izbire. Za sabo nismo imeli mainstream medijev," je opisoval. Skozi Instagram je tako predstavil svoje ideje. "Storili smo, kar smo lahko. Nisem naredil nič narobe," je pojasnjeval svoje odločitve. Pa je v objavah na Instagramu, kljub temu, da so mu vzele več časa, kot je pričakoval, užival? "Sem in tja. Ja. Priznam. Danes to lahko rečem," je odgovoril z nasmeškom. Razložil je, da si je ves čas svoje politične kariere, vse od začetka, ko je štel 25 let, želel večje vključitve mladih v politiko.   

"Družabni mediji to omogočajo, v kolikor jih znate razumno in preudarno uporabljati. Jaz imam med svojimi sledilci približno tretjino mlajših od 24 let, kar je zelo veliko," se je pohvalil, a obenem izpostavil, da se zaveda odgovornosti. Kot je omenil, se bolj zaveda svoje odgovornosti do mladih in otrok kot pa do svojih porednih besed do tekmeca.   

Najbolj ponosen na vrnitev narodnega doma, arbitražo ... Spravo 

Če bi Pahor v svoji politični karieri izmed vseh uspešnih dejanj moral izbrati najbolj uspešnega, bi izbral vrnitev narodnega doma v Trstu, je povedal. Kot je utemeljil, je šlo pri vrnitvi leta 2020 za vse tisto, za kar se zavzema: spravo, sožitje, prijateljstvo, solidarnost, sosedstvo in evropski duh. Med drugim je omenil, da se sprava dogaja tudi na državni ravni, k čemur je po njegovem mnenju pripomoglo predvsem odkritje hude jame. Ta je kasneje botrovala tudi postavitvi spomenika vsem žrtvam vojn in z njimi povezanih dogodkov, prekopu žrtev iz Hude jame v Maribor...   

Kot politični uspeh si šteje tudi arbitražni sporazum s Hrvaško, čeprav naši južni sosedje meje ne upoštevajo. "Saj jo bodo," je optimističen Pahor. Na sklenitev sporazuma je ponosen predvsem zaradi večletnih konfliktov med narodoma, podpis pa da je prinesel spravo. "Mi imamo s štirimi sosedami najboljše odnose, hkrati z vsemi, v zadnjih 30 letih imamo ugleden položaj v EU, smo precej pomemben igralec na Zahodnem Balkanu, potegujemo se za varnostni svet v Zahodnem Balkanu," pa je našteval uspehe naše države v zadnjih desetletjih. "Pred nami je slavna prihodnost, sem prepričan," je zaključil.   

Mama učiteljica, sin vzor, žena pa trdna opora 

O prihodnosti svojega sina Luke Pahorja v slovenski politiki pa pravi, da ne more odločati. "Večkrat povem, da je moj vzor. Oblikoval me je v boljšega človeka, dobrega predsednika," je pohvalil sina in dodal, da se je z njim v času mandatov na čelu države posvetoval o marsičem, predvsem ker ga je to zanimalo. "Tudi s tega vidika mi je vzor, da ne popusti, da vztraja," je zaključil.   

Ob strani mu je stala tudi soproga Tanja. Kot je povedal, je bila njegova politična kariera na največji preizkušnji v času predsednikovanja vladi, saj da je bil med arbitražo pod močnim pritiskom Unije. "Mi smo takrat držali blokado devet mesecev. Ko mi danes nekdo reče, da želim vsem ugajati, si mislim: "Z mano Merklova tri mesece ni želela niti spregovoriti, ker nisem želel slišati za to, da bi Hrvaška brez določitve meje vstopila v Unijo,"" se je hkrati dotaknil tudi nekaterih kritik. "Takrat mi je bilo dovolj, da sem se Tanje samo dotaknil," pa se je znova vrnil k odnosu z ženo.  

Pred koncem oddaje pa se je desetletni predsednik države vrnil na življenjske lekcije svoje mame. "Ko sem si želel nedosegljivo, na primer smuči, je rekla: "Ko pridemo na svet, nič ne prinesemo s seboj. Ko gremo s tega sveta, ničesar ne odnesemo s seboj. S tistim, kar imamo, moramo živeti, imamo pa pravico, da se borimo za več, vendar mora biti vse tisto, kar dobimo, naše. Borut, vse mora biti tvoje.'"   

Omenil je tudi svoje manekenske dni. V modno industrijo se je podal zaradi radovednosti, predvsem pa ker je bila njegova mama šivilja in je že doma večkrat stopil v vlogo modela. Z mamo je hodil tudi v službo in tam z dekleti pomerjal obleke. "Nisem imel nič proti, če sem bil zraven," je povedal z nasmehom. Nato pa se je prijavil na natečaj in za tri leta postal maneken. "V času, ko sem opravljal zadnjo avdicijo, je v prostoru za mano sedela Melanija Trump," je tudi omenil.  

Kot je zaključil, obžalovanj kot predsednik države nima. "Trudil sem se biti dober predsednik in služiti ljudem. Čeprav se sliši pompozno. Želel sem vedeti, da imajo državljani dostop do mene," je dejal in pogovor na božični večer zaključil z mislijo: "Pazimo eden na drugega."