Nekdaj najmočnejši hrvaški politik je bil obsojen, ker je med letoma 1994 in 1995, ko je bila na Hrvaškem vojna, kot pomočnik ministra za zunanje zadeve sprejel provizijo v znesku 3,6 milijona kun (476.000 evrov). Avstrijska Hypo banka na Hrvaškem mu je provizijo izplačala, potem ko je vladi odobrila kredit za nakup zgradb za diplomatska predstavništva v svetu.
Obtožnica je Iva Sanaderja bremenila, da je izkoristil vojno stanje v državi za prejem provizije pri sklepanju dogovora o posojilu, navaja Jutarnji list. Kot je pisalo v obtožnici, mu je tuja banka za sodelovanje v pogajanjih kot protiuslugo za vstop na hrvaško tržišče izplačala provizijo v vrednosti petih odstotkov odobrenega posojila.
Vrhovno sodišče je ocenilo, da prvostopenjsko sodišče v sodbi ni pravilno obrazložilo, na kakšen način so Sanaderjeva dejanja škodljivo vplivala na materialne razmere za življenje prebivalcev med vojno ter na gospodarski potencial države in druge lastniške interese in dobičke države med vojno, navaja hrvaški časnik Jutarnji list.
Primer Hypo je bila prva od šestih obtožnic za korupcijo proti Sanaderju, nekdanjemu hrvaškemu premierju in nekdanjemu predsedniku vladajoče HDZ. Hrvaško vrhovno sodišče je sicer sredi oktobra lani potrdilo pravnomočnost sodbe proti Sanaderju tudi v največjem korupcijskem primeru na Hrvaškem, znanem kot afera Fimi-media. Obsodili so ga na sedem let zapora.
Sanader sicer že od aprila 2019 prestaja šestletno zaporno kazen zaradi korupcijskega primera Planinska, je pa vrhovno sodišče nekdanjega hrvaškega premierja oprostilo v primeru Hep-Dioki.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.