Izguba kompasa, identitete in vsebine – tako premier komentira dogajanje na levem polu. Bolj zadržano govori o prihodu novega igralca Roberta Goloba na politični parket. "Prav vsi, ki smo bili danes tukaj – ne glede na to, ali smo del formalne koalicije ali ne – smo izražali željo po sodelovanju tudi v prihodnje. K temu sodelovanju vabimo tudi vse, ki bodo izvoljeni v prihodnjo sestavo državnega zbora," pravi premier Janez Janša. Vodilni na več javnomnenjskih raziskavah pa na pomislek, ali bi bil pripravljen voditi slovensko vlado, odvrača, da bo mandatar, če je to potrebno za svobodo. Medtem se je razprava na petkovem vrhu vrtela zlasti o projektih, ki jih Janša še želi spraviti skozi parlamentarno sito.
Visoko na lestvici prioritet je dohodninski zakon, odločanje o katerem je koalicija decembra zamaknila – neuradno zaradi bojazni, da zanj ne bi zbrala dovolj glasov. Levica je zahtevala, naj se o tem izrečejo ljudje. "Težko je razumeti, zakaj stranka Levica nasprotuje temu, da bi imeli ljudje višje neto plače," pove Matej Tonin. "Predvsem bomo pogledali, kakšne so terminske in proceduralne možnosti ter okviri za to, da bi bilo to odločanje skupaj z volitvami, tako da ne bi nastajali dodatni stroški," še dodaja Janša.
Časovnica odločanja o posvetovalnem referendumu še ni jasna, prav tako ne morebitna hkratna izvedba referenduma in volitev. V Levici, ki je v izdihljajih mandata vse pogosteje v zobeh NSi in SDS, se bodo do prihodnjega tedna sicer vzdržali komentarja. Po političnih kuloarjih pa je prav v kontekstu predvolilnega boja slišati pomisleke, ali ne gre pri Janševem domnevnem stopanju želji opozicijske Levice naproti in spraševanju ljudi, ali si želijo višjih plač ali ne, zgolj za še eno v vrsti spretnih predvolilnih potez.
Kaj pravzaprav prinaša novela zakona o dohodnini? Na mizi je precej sprememb, največ pa se bo gotovo govorilo o razbremenjevanju vseh plač. Trenutno imamo sicer v roki lanski zakon, ki je predvideval, da bi se plače sproščale že letos. Kaj v to dinamiko prinašata novo leto in morebitni referendum, pa je za zdaj neznanka.
Po starem predlogu bi se v prihodnjih letih postopoma dvigala splošna davčna olajšava, z zdajšnjih 3500 evrov postopoma na 7.500 evrov v letu 2025. Konkretno bi to pomenilo, da bi se minimalna plača v neto znesku že letos dvignila za 13 evrov, leta 2025 pa kar za 53 evrov mesečno. Tisti, ki prejema danes 1300 evrov neto plače, bi si lahko čez tri leta obetal 86 evrov višjo plačo, tisti z neto plačo 2400 evrov pa približno 110 evrov več mesečnih prihodkov.
Vlada tako meni, da bi več denarja v denarnicah državljanov še pospešilo rast BDP. V Gospodarski zbornici ocenjujejo, da bi se rast BDP z dohodninsko reformo povečala od 0,5 do 0,75 odstotne točke. Dodajajo tudi, da bi reforma v državi zadržala višje izobražene kadre in vrnila vrednost delu v primerjavi s prejemanjem socialne podpore.
KOMENTARJI (87)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.