Sedem ur dnevno pred zasloni

Čas, ki ga mladi preživljajo na spletu, se je izjemno povišal, pravi dr. Bojana Lobe s Centra za metodologijo in informatiko s Fakultete za družbene vede, ki je sodelovala v mednarodni raziskavi Digitalno življenje otrok v času koronavirusa. '' Uporaba socialnih omrežij je narasla za polovico, zelo se je povečalo deljenje in objavljanje fotografij in pa tudi igranje video iger.''  

V centru Logout, ki pomaga pri prekomerni rabi interneta, opažajo, da pomoč išče čedalje več družin, ki v preteklosti niso imeli težav z digitalnimi odvisnostmi. Starši iščejo odgovore, kako naprej, pojasni pedagoški svetovalec Rok Gumzej.  "Mladi so začeli v šoli dosegati precej slabše rezultate kot pred epidemijo, manj so tudi motivirani za obšolske aktivnosti. Stiske otrok so globlje kot le prekomerna raba zaslonov.'' 

Več ustrahovanja oziroma tako imenovanega bulinga med vrstniki zaznava tudi Policija. Več je groženj, zlorab osebnih podatkov in tudi vdorov v tuje profile. Vse to so lahko kazniva dejanja, pojasni Robert Tekavec, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto. ''Pogosto mladoletni oškodovanci ne prijavljajo teh kaznivih dejanj in verjamemo, da je tega veliko več, kot je dejanskih prijav.  Je pa to potrebno prijaviti, ker se s pomočjo policije lahko prepreči nadaljnje kaznivo ravnanje.'' 

Po drugi strani so mnogi otroci v času epidemije s pomočjo interneta lažje prišli v stik z osebami, ki so jim dejansko nudile psihično podporo. Psihosocialna svetovalka Jerneja Munc iz mladinskega centra Mladi zmaji pripoveduje, da ji mladi najpogosteje poročajo, da so preobremenjeni in osamljeni. "Logična posledica je, da pride do nekih anksioznih občutkov, občutkov strahu, kasneje lahko tudi do paničnih napadov. Tega je bilo več in se je pojavljalo tudi pri tistih, ki pred epidemijo s tem niso imeli težav." 

Epidemija je zaznamovala večje število otrok in mladostnikov, meni Tjaša Bertoncelj, strokovna vodja programa TOM-telefon, ki deluje že 30 let. Včasih so spraševali o spolnih odnosih, vrstnikih, ljubezni in podobno. Zdaj so v ospredju psihične težave in odnosi v družini. "To ni značilno za otroke in mladostnike, da sta to vodilni temi. Z nami podelijo predvsem svoja občutja tesnobe, depresivna stanja in situacije, v katerih se samopoškodujejo in o samomorilnih mislih, se pravi o stanju obupa, da ne najdejo poti iz situacije, v kateri so.'' 

Čakalne vrste v pedopsihiatričnih ambulantah so se v zadnjem letu izjemno povečale, zdravnikov, ki lahko pomagajo, je premalo, razloži psihiatrinja Danijela Moškov dr. med. "Predvsem je pomembno, da pomoč pride do tistih, ki jo rabijo tukaj in zdaj, pomembno je, da jo dobijo hitro." Stiska lahko preide v duševno motnjo. Opažajo, da je med mladimi tudi velik porast samopoškodbenega vedenja. 

Prispevek bo v celoti objavljen nocoj v oddaji Preverjeno ob 22h na POP TV in na VOYO!