Cene nafte še višje

Za 159-litrski sod zahodnoteksaške nafte z dobavnim rokom junija je bilo treba popoldne po singapurskem času odšteti 108,58 dolarja, kar je 32 centov več kot v četrtek. Severnomorska nafta brent za dobavo v juliju pa se je podražila za 33 centov na 111,23 dolarja.

Kakšen pa bi bil učinek morebitnega embarga na uvoz ruske nafte na oskrbo Slovenije z naftnimi derivati?

Naša države je na tem področju 100-odstotno odvisna od uvoza. Na Petrolu pojasnjujejo, da Rusija neposredno pri njihovi nabavi goriv predstavlja zanemarljiv delež. Drugače je s posrednimi učinki morebitnega embarga. Petrol namreč naftne derivate prek največjih svetovnih trgovcev kupuje v sredozemsko-črnomorskem bazenu. V njem je 40 odstotkov naftnih derivatov iz Italije, 40 odstotkov iz Grčije, 20 odstotkov pa od drugod.

Koliko v velikih rafinerijah ob Sredozemlju in Črnem morju predelajo ruske nafte, na Petrolu ne vedo, saj rafinerije tega podatka ne razkrivajo. Je pa kar nekaj velikih rafinerij – na primer na Siciliji, v bolgarskem Burgosu in v srbskem Pančevu – v ruski lasti in od teh držav bo odvisno, kaj bodo storile, če rafinerije ne bodo želel predelovati nafte, ki ni ruskega izvora.

Zelo verjetno bi za zagotovitev oskrbe prišlo do podržavljenja, pomembno bo tudi, kako hitro se bodo igralci v primeru embarga prilagodili in vzpostavili nove dobavne poti. Prav tako se napoveduje kar nekaj izjem od embarga za države, kot so Madžarska, Slovaška, Bolgarija, Češka.

Če bo prilagoditev na nove razmere hitra, je pričakovati kratkoročen vpliv na nadaljnjo rast cen goriv in dobave. Te trenutno po zagotovilih Petrola potekajo normalno in brez zamud, do katerih je prihajalo marca. Največji naftni trgovec v državi ima dolgoročne nabavne pogodbe za ocenjene potrebe, sklenjene do konca leta, in pričakuje njihovo uresničitev. Za maj so dogovorjene dobave fiksne.

Svetovne cene hrane aprila nekoliko navzdol

Cene hrane so se aprila nekoliko znižale, ugotavlja Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). Na račun vojne v Ukrajini sicer še naprej ostajajo na visokih ravneh, potem ko so se marca zavihtele rekordno visoko.

Indeks cen hrane je tako aprila v povprečju dosegel 158,5 točke, kar je 0,8 odstotka manj kot marca. Medletno je bila vrednost kazalnika, ki spremlja mesečne premike cen košarice prehranskih surovin, s katerimi se najbolj pogosto trguje, višja za 29,8 odstotka, je danes sporočila FAO.

"Rahlo znižanje indeksa je dobrodošlo olajšanje, zlasti za države z nizkimi dohodki, v katerih primanjkuje hrane, vendar cene hrane še vedno ostajajo blizu nedavnih najvišjih vrednosti, kar kaže na vztrajno omejenost trga in predstavlja izziv za svetovno prehransko varnost najbolj ranljivih," je dejal glavni ekonomist FAO Maximo Torero Cullen.

Kazalnik cen rastlinskih olj je bil marca z 237,5 točke glede na marec nižji za 5,7 odstotka. Podindeks za žitarice je bil glede na marec s 169,5 točke nižji za 0,7 točke ali 0,4 odstotka, predvsem na račun triodstotnega padca svetovnih cen koruze. Medtem se je kazalnik cen sladkorja povečal za 3,3 odstotka na 121,8 točke, k čemur so prispevale višje cene etanola in skrbi zaradi počasnega začetka žetve v Braziliji, ki je največja svetovna izvoznica sladkorja. Podindeks cen mesa je bil aprila glede na marec višji za 2,2 odstotka in je zanašal 121,9 točke, kar je nova rekordna vrednost. Predvsem so se zvišale cene perutninskega in govejega mesa. Kazalnik cen za mleko in mlečne izdelke se je aprila ustalil pri vrednosti 147,1 točke oz. 0,9 višje kot marca, kar predstavlja osmo zaporedno mesečno povečanje. Rast cen tovrstnih izdelkov je posledica stalnega pomanjkanja svetovne ponudbe, saj je proizvodnja mleka v Zahodni Evropi in Oceaniji še naprej zaostajala za sezonsko ravnjo.