'Ultimativni preživeli': 'Ni se prijetno spominjati tega obdobja'

Od tega tragičnega dogodka danes mineva 50 let in 86-letnik se je vrnil v Nemčijo, da bi obiskal dve mesti, kjer se je komaj izognil smrti. Ladany, rojen leta 1936 v Beogradu v nekdanji Jugoslaviji, je v soboto pripeljal družinske člane v koncentracijsko taborišče Bergen-Belsen v severni Nemčiji, da bi jim pokazal kraj, kjer so ga nacisti zaprli kot osem let starega dečka. 

Danes pa se bo živahni osemdesetletnik v Münchnu udeležil skupne nemško-izraelske slovesnosti ob 50. obletnici napada palestinske skrajne skupine na olimpijce.

Ladany, ki je na igrah v Münchnu tekmoval kot dirkač, je na obisk, ki je tako spomin na tragedijo kot na preživetje, vzel svojo mlajšo sestro in njene tri otroke. V Bergen-Belsnu jim je pokazal parcelo, danes poraslo z borovnicami in resjem ter visokimi brezami in borovci, kjer je bila nekoč baraka številka 10. 

Tam so ga skupaj s starši in dvema sestrama zaprli za približno šest mesecev leta 1944, preden so jim dovolili oditi v skladu s sporazumom, sklenjenim med madžarskimi in švicarskimi judovskimi fundacijami, ki so nacistom plačale odkupnino za osvoboditev več kot 1600 Judov, deportiranih iz Madžarske.

"Ni se prijetno spominjati tega obdobja," je Ladany dejal v intervjuju za Associated Press v nekdanjem koncentracijskem taborišču.

Toda zanj je bilo pomembno, da se vrne in sorodnikom pove o grozotah, ki jih je preživel med holokavstom, v katerem je bilo ubitih 6 milijonov evropskih Judov. Gre za romanje, ki ga je že večkrat opravil z drugimi družinskimi člani. "Vedno pripeljem katerega od svojih sorodnikov, da jih poučim, da jim povem, kaj se je zgodilo," je dejal Ladany. Čeprav je bil takrat še majhen deček, se Ladany še vedno spominja nenehne lakote in preštevanj taboriščnikov. 

Ladanyjevi so iz Beograda pobegnili leta 1941, potem ko je Nemčija bombardirala njihov dom. Pobegnili so v Budimpešto, vendar so jih nacisti nazadnje ujeli in poslali v Bergen-Belsen. Po izpustitvi v izmenjavi so Ladany in njegova družina odpotovali v Švico in se nazadnje leta 1948 preselili v Izrael.

Tam je odraščal in postal profesor industrijskega inženiringa in menedžmenta ter uspešen dirkač - še je lastnik svetovnega rekorda iz leta 1972. Prav športna kariera ga je postavila v še eno tragično situacijo. 

Ko je pri 36 letih prišel v München na olimpijske igre, je dejal, da je poskušal uganiti starost vsakega Nemca, ki ga je srečal, in "če bi po mojem mnenju bil v starostni skupini, ki bi lahko sodelovala v grozodejstvih tretjega rajha, sem se raje izognil vsakršnemu stiku".

A tokrat niso bili Nemci tisti, ki so mu ogrozili življenje.

Zgodaj zjutraj 5. septembra so člani palestinske skupine Črni september vdrli v olimpijsko vas, ubili dva športnika iz izraelske delegacije in vzeli še devet talcev ter zahtevali izpustitev palestinskih zapornikov v Izraelu in dveh levičarskih skrajnežev iz vzhodnonemškega zapora. 

Ladany je spet za las pobegnil. Prestrašena sostanovalka ga je zbudila in sporočila, da je kolega mrtev, on pa je na hitro obul športne copate in stekel do vrat njunega stanovanja.

Zunaj je videl olimpijskega uradnika, ki je rotil moškega v trenirki in s klobukom, ki je bil pozneje identificiran kot vodja napadalcev, naj bo "human" in spusti uradnike Rdečega križa v sosednje stanovanje. Moški, se je spomnil Ladany, je odgovoril: "Tudi Judje niso humani."

Ladany se je obrnil, čez pižamo nadel nekaj oblačil in se pridružil ostalim športnim kolegom, ki so se pognali v beg. A vsi niso imeli sreče, da bi ostali živi. Vseh devet talcev in policist je bilo ubitih med neuspelim poskusom reševanja nemških sil.

Ladany je dejal, da medtem ko so bile olimpijske igre pred napadom zgolj "športno srečanje veselja in tekmovanja", danes noben tak dogodek ne poteka brez strogih varnostnih ukrepov.

Zahodna Nemčija je bila po dogodku tarča kritik ne le zaradi neuspešnega reševanja, ampak tudi zaradi zadrževanja podatkov o tragičnih dogodkih. Nič bolje se ni odrezal Mednarodni olimpijski komite, ki se sprva ni znal spoprijeti s situacijo. Prav tako desetletja ni bilo odškodnin za družine žrtev.  Svojci 11 ubitih športnikov so zato grozili z bojkotom obletnice, vendar so prejšnji teden končno dosegli dogovor, po katerem bodo prejeli skupno 28 milijonov evrov odškodnine.

Ladany si je v spomin obletnici nadel originalno jakno izraelske ekipe iz leta 1972. Dejal je, da se veseli, da je svetu pokazal, "da sta on in Izrael zdržala".