Ni za dislektike
Ko boste prvič ugledali najnovejšega Mazdinega križanca, se vam bodo zdele njegove linije nenavadno znane. Kako tudi ne, saj izgleda kot večji brat križancema CX-5 in CX-30! Že poznani in dodobra uveljavljen oblikovalski jezik Kodo – duša gibanja, ki krasi vse novodobne Mazde zadnjega desetletja, je pričakovano prisoten tudi pri modelu CX-60, zaradi česar deluje skoraj že uniformirano. Nekaj podobnega smo sicer vajeni že pri premijskih proizvajalcih (spomnite se zgolj Mercedesovih »babušk«), katerim pa se želi proizvajalec iz Hirošime v zadnjem času tako ali tako sramežljivo približati.
Najnovejše Mazdino športno uporabno vozilo, ki se sliši na moč podobno kot Volvov rival (XC60), sicer ni največji model v njihovi floti. Obstajata namreč tudi še modela CX-7 in CX-9, ki pa nista na voljo na tej strani Atlantika oziroma Urala. Na cesti deluje izjemno impozantno, čeprav ga njegove mere uvrščajo v srednji razred (4,74 m dolžine). Avtomobil, ki sloni na novi platformi Skyactiv Multi-Solution, se ponaša s kratkimi previsi, dolgim pokrovom motorja ter nazaj pomaknjeno kabino. Nova arhitektura sicer omogoča vzdolžno namestitev motorja (prihajajoči šestvaljniki), pogon pa je v osnovi speljan na zadnji kolesni par. Kar pa se sliši sila premijsko, ni kaj!
Mazdin modni SUV, ki ga sicer lahko brez sramu postavite poleg BMW X3, Mercedes-Benz GLC in Audija Q5, še posebej mikavno deluje v prepoznavnem rdečem karoserijskem odtenku Soul, nanj pa morajo biti nataknjena vsaj 20-palčna platišča, ki pa so tako ali tako serijska pri višjih paketih opreme (Takumi, Homura). Avtomobil se sicer že v osnovi ponaša z zelo bogato opremo, pri čemer lahko pri najbogatejšem paketu preštejete opcijske dodatke le še na prste ene mizarjeve roke. Vse to kaže, da Mazda CX-60 le še ni polnopravni član luksuznega razreda. Na srečo! Takšnih in drugačnih (pre)cenjenih predstavnikov avtomobilske »aristokracije« je na trgu že tako ali tako preveč!
Draga, povečal sem CX-30
Kdor je že sedel v kakšni novodobni Mazdi (npr. model 3 ali CX-30), mu bo v trenutku povsem domača tudi nova CX-60. Vsi notranji elementi so namreč na moč podobni tistim iz prej omenjenih modelov, le da je vse skupaj precej … večje. In boljše! Pa naj gre za osrednji 12-palčni zaslon infozabavne enote s povsem enako menijsko strukturo kot pri trojki, digitalne merilnike pred voznikom ali pa za projicirni zaslon s trikrat večjim prikazom.
Pikolovci bodo brž pripomnili, da so posamezni elementi tudi povsem novi (npr. upravljala klimatske naprave, menjalna ročica, prezračevalne šobe, ipd.), a bo tudi nepoznavalcem jasno, za katero znamko gre. Nenazadnje tudi zato, ker v avtomobilu med vožnjo ni – o, moj bog! – »božajočega« zaslona na dotik, kar se v teh časih sliši skorajda že tako bogokletno kot če med božičnimi prazniki ne bi postavili jaslic v farni cerkvi. A je ob tem potrebno brž priznati, da je že poznano Mazdino upravljanje preko osrednjega vmesnika na osrednji konzoli, ki je na moč podoben BMW-jevemu iDrive, precej bolj intuitivno in … varno.
Znotraj tako deluje vse skupaj izjemno prečiščeno in elegantno, k čemur pripomore tudi pripomoček, ki ga v Mazdi le poredkoma videvamo (beri: ambientalna osvetlitev). Izbor materialov je odličen, a vendarle le ni na nivoju tistih, na katerih se blešči značka žlahtnejšega pedigreja. »Aluminij« je namreč še vedno precej plastičen na otip, oblazinjenje vrat pa je iz umetnega usnja, kar pa bi konec koncev lahko pripisali tudi trajnostni usmeritvi.
Glede na zunanje proporce avtomobila bi lahko bila prostornost na zadnji klopi izdatnejša (v tem elementu ga porazi podobno velik Škodin Kodiaq), medtem ko je prtljažnik dovolj izdaten (570 l). Žal pa se pojavljajo tudi pri CX-60 podobne hibe kot pri ostalih Mazdah, pa naj gre za tresoče zunanje ogledalo ali pa za muhasto delovanje radarskega tempomata, ki na avtocestnih ovinkih zaznava tudi počasnejša vozila na sosednjem pasu (npr. tovornjake) ter prične brez potrebe zavirati, kar je lahko sila neugodno.
V koraku z elektrificiranim časom
Čeprav se pri Mazdi zaenkrat še niso povsem uklonili zadnjim avtomobilskim modnim smernicam (npr. vztrajanje pri atmosferskih bencinskih agregatih, razvijanje Wanklovega motorja), pa vseeno niso ostali povsem imuni na novodobne trende. Tako so pri CX-60 pokazali svojo prvo priključno-hibridno različico, ki naj bi predstavljala prehod h kasnejši popolni elektrifikacij. Omenjena motorna verzija pa je zaenkrat sploh edina na voljo na slovenskem trgu, preden se pojavijo različice s šestvaljnimi (!) motorji. Ja, prav ste slišali. Agregati s šestimi cilindri!
In kaj ponuja priključni hibrid? Kombinacija 2,5-litrskega štirivaljnika (191 KM), elektromotorja (175 KM), inovativnega 8-stopenjskega menjalnika ter baterije s kapaciteto 17,8 kWh, prinaša kar 328 KM sistemske moči (500 Nm navora), zaradi česar velja za najzmogljivejšo Mazdo na trgu. V praksi morda omenjena motorizacija ne pokaže, da ima tako številčno konjenico pod motornim pokrovom, česar pa smo pri hibridih tako že vajeni. A vendarle štoparica pokaže, da potrebuje tako motorizirana Mazda iz mirovanja do 100 km/h pičlih 5,8 sekunde, kar ni ravno mačji kašelj za dobri dve toni težko vozilo.
Litij-ionska baterija, ki je nameščena v dno vozila, naj bi po navedbah proizvajalca omogočala kar 63 km električne vožnje, kar pa se v praksi izkaže za utopijo. Realno pričakujte med 40 in 50 kilometri, razen če ne želite ob živce spravljati ostalih udeležencev v prometu.
Poraba goriva? Ob rednem polnjenju baterije se lahko spusti na okrog 6,5 l/100 km, a se vse skupaj kaj hitro sfiži na daljši poti, kjer poraba naraste na dobrih 9 litrov. Preveč? Vsekakor v teh časih, ko bodo na ceno goriva očitno vplivale že lunine mene in tedenski horoskop. Obenem se poraja tudi vprašanje o smiselnosti tovrstnega paketa, ki je namenjen več ali manj daljšim relacijskim potem – a ne ob zgolj 50-litrskem rezervoarju za gorivo, zaradi česar je potrebno opraviti precej več postankov na bencinskih črpalkah, kot bi si voznik želel. Vsekakor komaj čakam nov šestvaljni dizel!
Pri Mazdi obenem trdijo, da vsaka vožnja z njihovimi avtomobili nariše nasmešek na obrazu, saj naj bi ponujali podoben »Jinba Ittai« občutek povezanosti voznika z avtomobilom kot med jezdecem in konjem. Pri čemer naj bi bilo v vsakem njihovem avtomobilu delček duha sladostrastne MX-5. Je temu tako tudi pri CX-60? Delno. Avtomobil se sicer lahko pohvali z zelo dobro lego na cestišču ter minimalnim nagibanjem v ovinkih, a zna biti njegovo podvozje na trenutke tudi pretrdo, volanski mehanizem pa ne preveč natančen. Občutkom, ki jih ponuja manjši CX-30, večji brat tako ne more slediti. A ga je vseeno moč pohvaliti kot enega bolj vozno orientiranih predstavnikov tega razreda.
Na realnih tleh
Mazda se je z najnovejšim modelom, ki sliši na ime CX-60, znašla v tistih sferah, kjer je do sedaj nismo bili ravno vajeni. Tudi cenovnih. Če se je dobrih 60 evrskih tisočakov za avtomobil z Mazdinim logotipom še pred časom slišalo kot slaba šala, pa to sedaj postaja nova realnost.
A če sem povsem pošten, je omenjena cena za tako opremljen paket srednje velikega križanca, ki se ponaša z več kot 300-konjskim motorjem, na zelo realnih tleh. Poglejte zgolj najbližjo konkurenco, še posebej tisto s premijskim leskom.
Vsekakor je CX-60 eden bolj prijetnih srednje velikih SUV na trgu, ki pa bi lahko – enako kot nam poznani Božiček – ohranil tudi kakšno malce bolj tradicionalistično lastnost. Pri tem imam v mislih – trajnostni »zeleni« trendi gor ali dol – kakšen klasični šestvaljni dizel pod motornim pokrovom. In ravno takšna različica bi se znala znajti na prenekaterem prazničnem seznamu želja. Morda tudi mojem …
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
10 komentarjev za "Praznične sani"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Za 300+ konjev, 2 toni težko veliko zverino in pospeške praktično v rangu hothatchev poraba res ni tako visoka. Mislite da bi primerljiv dizel porabil kaj bistveno manj? Samo če bi ga vozil tako, kot tole Mazdo takrat, ko kuri 6,5. Bi bil pa verjetno z njim avto cenejši ja, po drugi strani pa se kar pozablja, da je dizel sedaj dražji za tankat od bencina.
Imaš RAV4 plug-in, 300 konj, več električnega dosega in porabo ko zmanjka elektrike pri zmernih 6,5 l (po EPA). Je pa manjši avto, pa ene 100 kg lažji. Sicer pa jaz nebi zaupal novinarjem glede porabe, vsaj ne samo enemu testu.
Še en avto z ljudsko ceno.
To kupujejo ljudje, ki bi sicer brez problema tudi luksuzno izbiro za 100k, ampak so siti muhavosti, pozornosti, depreciacije ipd.
A ni to bolj kak Volvo?
Ne. Primerljiv xc90 je 80k+ z neprimernim štirivaljnim motorjem
Pri skoraj 70k€ vrednem vozilu je tisti liter ali dva višja poraba pljunek v morje, to je avto za direktorske plače. Ekologija pri 5.8s do 100 pri ICE pogonu ne obstaja.
Ne!
Še ekrat, ne!
Hja, težka “opeka” z prazno baterijo = prevelika poraba.
Dizel bi imel, 7,5 porabe ? Ja, spet ta ekologija. Avto mi je lep.