Ministrstvo za šport – da ali ne?

Prireditev Športnik leta 2022 je pod streho. Zmagovalci so praktično vsi, ki so se znašli na seznamu povabljenih. Od funkcionarjev, ki se trudijo zagotoviti pogoje za delo (sponzorski denar), trenerjev, ki pišejo programe, športnikov, ki z borbenostjo, nepopustljivostjo in predanostjo 'poklicu' kažejo, da je v svetu moč premikati meje realnega. Ko mi je pred dobrim mesecem dni kolesarski zvezdnik ekipe BikeExchange Jayco Luka Mezgec na prireditvi Večer zvezd '(kolesar leta) leta dejal: "Če želiš biti najboljši kolesar v Sloveniji, moraš biti tudi najboljši na svetu," sem se sprva nasmehnil, sekundo zatem razumel, da je to pač postalo nekaj normalnega na sončni strani Alp.

Ne le v kolesarstvu. V pisani paleti športov. In ne le to – govorimo o največjih ambasadorjih Slovenije zunaj meja. Tim Gajser – najboljši motokrosist na svetu, Peter Kauzer – eden najboljši kajakašev na svetu vseh časov, Darko Jorgić – namiznoteniški igralec, ki na svetovni sceni, kot eden redkih Evropejcev drži priključek z vsemi Azijci, ki nastopajo za najrazličnejše evropske dežele, Tina Trstenjak, ki je narekovala trende svetovnega juda desetletje, Janja Garnbret, ki ji tekmice ne sežejo do kolen ... in še bi lahko naštevali. To je le skupinica izjemno uspešnih, kjerkoli se pojavijo, naslednja raven pa so globalne zvezde slovenskega športa. Luki Dončiću nihče ne seže do kolen, sledi Jan Oblak, na tretjem mestu je kolesarski Mozart Tadej Pogačar.

"Brez dvoma je Slovenija ena najuspešnejših športnih dežel na svetu, če ne najboljša. Bi bil pa vesel, če bi bilo zanje bolje poskrbljeno. Zakaj? Ker gledamo zgolj neko idealno kuliso v ospredju, naslednji rodovi pa so podhranjeni. Menim, da je čas, da se nekaj premakne na tem področju. Mislim, da je čas, da slovenski športniki dobijo svoje ministrstvo," je prepričan Peter Vilfan, legendarni slovenski košarkar, ki je prepričan, da se ne na državni ravni ne zavedamo pomembnosti športa. Tudi v sinergiji z drugimi panogami, ki so podhranjene. Kot denimo zdravstvena blagajna. Vsak aktivni, bodisi rekreativni bodisi poklicni športnik, predstavlja razbremenitev za zdravstveno blagajno. "Športne dežele so zdrave dežele," dodaja Vilfan.

Nikogar od najpomembnejših funkcionarjev
Odnos države do športa nazorno oriše podatek, da na dogodku ni bilo Ministra za izobraževanje, znanost in šport dr. Igorja Papiča (zaradi službene zadržavnosti), prvič v zadnjih letih je izostal predsednik Borut Pahor (čeprav je dve uri pred tem še sprejel športnike v predsedniški palači), bila pa je diretkorica direktorata za šport dr. Petra Robnik. Šport je pač nebodigatreba, nekaj s čimer ne zna(jo)mo ravnati, le takrat, ko je potrebno poslati v svet sliko o deželi športnih uspehehov in zvezdnikov, da se s tem zabriše sledi neuspešnosti na drugih, za življenje državljanov bistveno bolj pomembnih področij, je šport idealna rešitev. Če bi obstajalo ministrstvo za šport, bi se verjetno stvari pomikale, pogoji izboljšali, nadzor bi bil boljši, šport pa verjetno še večji promotor dvomilijonske Slovenije v svetu, kot je v tem trenutku. Čeprv se zdi skoraj nemogoče. Ampak športniki v svojem besednjaku te besede ne poznajo. Meje postavljajo iz leta v leto višje. Smer, ki jo je vredno posnemati na vseh področjih ... in ne o tem le govoriti.