Vlada povečuje financiranje nekaterih vojaških projektov za več kot petino

Sklep o spremembi vrednosti projektov je na današnji seji vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve sprejela vlada. Kot so zapisali v poročilu, se spreminja dinamika financiranja in povečuje vrednost projektov  za več kot 20 odstotkov od prvotne izhodiščne vrednosti. 

Vrednost nekaterih investicij se bo sicer podražila za precej več kot petino. Med drugim se vrednost projekta Brezpilotnega letalnika z jedrsko, radiološko in kemično nadgradnjo (JRK) povečuje iz  izhodiščne vrednosti 627.178 evrov z DDV na novo izhodiščno vrednost 1.208.885 evrov z DDV. "Ker gre za inovativen in tehnološko napreden sistem, je bila na podlagi strokovne ocene sprejeta odločitev, da je za uporabo in delovanje brezpilotnega letalnika JRK potrebno projekt dopolniti z dodatnimi tehničnimi zahtevami. Dodatna finančna sredstva so tako namenjena za izboljšanje povezljivosti sistemov in povečanju učinkovitosti za izvajanje namenskih nalog JRK izvidovanja iz zraka," pojasnjujejo v Ukom. 

 Iz izhodiščne vrednosti 5.387.877 evrov z DDV na novo izhodiščno vrednost 7.105.762 evrov z DDV se po predlogu ministrstva za obrambo povečuje vrednost investicije za ureditev hangarjev za lahka taktična oklepna vozila JLTV. Investicija namreč dodatno vsebuje obnovo streh s kritino iz izolacijskih strešnih panelov in z vmesnimi svetlobnimi pasovi, hkrati bo omogočena morebitna namestitev sončnih kolektorjev v povezavi s projektom RESHUB, katerega cilj je zagotavljati energetsko samozadostnost vojašnic oziroma ključnih vojaških objektov. "Cilj investicije je, da se navedene objekte v vojašnici Petra Petriča v Kranju obnovi in usposobi za namen garažiranja in vzdrževanja vojaških vozil. Z izvedbo investicije se bo zagotovilo optimalne prostorske in ostale pogoje za izvajanje načrtovanih dejavnosti oziroma storitev v obnovljenih objektih."

 Slovenija se je zavezala, da bo večnamenska ladja Triglav do leta 2026 uvrščena v nove cilje zmogljivosti Nata. To pa pomeni, da je vanjo treba vgraditi sodobnejšo opremo in naprave, da bodo ustrezale standardom zavezništva. "Cilj investicije je zagotoviti posodobljeno večnamensko ladjo Triglav kot zmogljivost za bojno podporo za izvajanje dodeljenih nalog na akvatoriju Republike Slovenije in v mednarodnem okolju, izvajanje nalog podpore potapljačem ter sodelovanja pri nalogah zaščite in reševanja na morju."  Cena projekta se tako zvišuje iz izhodiščnih 8.747.400 evrov z DDV na novo vrednost 21.420.527 evrov z DDV.

Prihaja tudi naprednejša avionika za letalo Falcon. Pro Line 21 bo omogočala tehnološko napredno rešitev komunikacijsko integriranega sistema upravljanja, ki predstavlja modernizacijo letala v skladu s predvidenimi zahtevami v srednjeročnem obdobju. Kot so zapisali, bosta s tem zagotovljeni operativnost in skladnost sistemov z veljavnimi predpisi, ki urejajo uporabo letala v mednarodnem zračnem prostoru za obdobje najmanj naslednjih 10 let. Vrednost projekta je zrasla iz izhodiščne vrednosti 1.700.000 evrov z DDV na 2.380.000 evrov z DDV.

V načrtu sta tudi nadgradnja in posodobitev štirih helikopterjev  AS532AL Cougar. Gre za nakup in vgradnjo novih radijskih postaj, ki bodo omogočale varnejšo in bolj zaščiteno komunikacijo, vgradnjo sistema za preprečevanje trkov v zraku in nabavo kripto računalnikov za generiranje signala IFF MOD 5 ter nakup rezervnih delov. Osnovni cilj investicije je zagotoviti dolgoročno operativnost helikopterjev AS532AL Cougar do leta 2035 in s posodobitvami in nadgradnjo omogočiti pogoje za doseganje ciljev zmogljivosti zavezništva kot tudi ciljev nacionalne operativne in obrambne zmogljivosti. Ministrstvo za obrambo je predlagalo spremembo vrednosti projekta iz izhodiščne vrednosti 14.640.000 evrov z DDV na novo izhodiščno vrednost 18.300.000 evrov z DDV.

Slovenija po obrambnih izdatkih ostaja pri repu članic Nata

Slovenija je lani za obrambo namenila 1,26 odstotka bruto domačega proizvoda, kar jo še vedno uvršča med članice Nata z najnižjimi izdatki, kaže danes predstavljeno poročilo zavezništva. Za njo zaostajajo le tri države. Je pa medtem presegla cilj 20 odstotkov obrambnega proračuna za naložbe v opremo.

Slovenija je lani za obrambo namenila 734 milijonov evrov v tekočih cenah oziroma 620 milijonov evrov v cenah iz leta 2015, kar znaša 1,26 odstotka BDP. Leta 2021 je medtem namenila 645 milijonov evrov v tekočih cenah oziroma 581 milijonov v cenah iz leta 2015, kar pa znaša 1,24 odstotka BDP. Tako kot predlani so od Slovenije tudi v letu 2022 v 30-članskem zavezništvu za obrambo manjši delež BDP namenile zgolj Belgija, Španija in Luksemburg.

Je pa Slovenija v lanskem letu z 21,3 odstotka presegla cilj petine obrambnega proračuna za naložbe v opremo. Predlani je zanje namenila 15,7 odstotka. Za Slovenijo v poročilu za 2022 pri tem zaostajajo tri članice več kot v poročilu za leto 2021, in sicer Albanija, Nemčija, Belgija, Kanada in Portugalska.

V infrastrukturo je lani Slovenija vložila 3,1 odstotka, v skupne operacije pa 22,3 odstotka obrambnega proračuna. Večji del, 53,3 odstotka, pa je bilo namenjenega za plače vojakom in drugim, zaposlenim v obrambnem sistemu.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je ob današnji predstavitvi letnega poročila zavezništva pozdravil napredek držav članic pri povečevanju obrambnih izdatkov, a je treba storiti še več in hitreje.

"Premikamo se v pravo smer, a ne tako hitro, kot nevaren svet, v katerem živimo, zahteva," je povedal. Izrazil je pričakovanje, da bodo voditelji članic zavezništva na julijskem vrhu v Litvi določili bolj ambiciozne zaveze, da bosta dva odstotka BDP spodnja meja naložb v obrambo in ne več zgornja.

Državni zbor je sicer ravno danes obravnaval resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske, ki predvideva dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP do leta 2030. Na sredinem glasovanju se resoluciji obeta široka podpora, podporo so ji odrekli samo v Levici.