Kako zveni književnost? V besedah začetnikov tiskane slovenske knjige.

V boju za slovensko besedo je Primož Trubar med letoma 1555 in 1565 pisal najrazličnejšim pomembnim naslovnikom: Henriku Bullingerju (Reütlingen, 13. septembra 1555), Deželnemu glavarju Jakobu Lambergu, deželnemu oskrbniku Joštu Gallenbergu in kranjskim odbornikom (Kempten, 12. januarja 1560), Ivanu baronu Ungnadu (Kempten, 1. aprila 1560), Krištofu vojvodi Württemberškemu (Stuttgart, 13. julija 1560), Adamu Bohoriču (Ljubljana, 1. avgusta 1565). Pisma Primoža Trubarja so bila objavljena v elektronski knjigi leta 2015, uredila sta jo Edvard Vrečko in Fanika Krajnc Vrečko, za oddajo jih je izbral Matej Juh.

Spomini, pisma in potopisi - Primož Trubar: Pet pisem

Prav jezikoslovcu in šolniku Adamu Bohoriču, ki se je rodil okoli leta 1520 v okolici Brestanice, umrl pa na prelomu 16. v 17. stoletje v Nemčiji, je posvečen Literarni portret z odlomki njegovega najpomembnejšega dela z naslovom Arcticae horulae succisivae de Latinocarniolana literatura (Proste zimske/severne urice o latinskokranjski slovnici, 1584), ki pomeni pomemben mejnik v zgodovini slovenskega slovničarstva. Gre za didaktično slovnico za praktično rabo, namenjeno predvsem govorcem slovenščine z dobrim poznavanjem osnov latinske slovnice in znanjem nemščine. Izbrali smo odlomka iz Predgovora (praefatio), ki je obsežnejši od običajnih uvodov v evropske slovnice ljudskih jezikov. V Slovenski biografiji lahko še preberemo, da je bila Bohoričeva slovnica v dveh tiskanih predelavah v rabi do konca 18. stoletja. Misli iz uvoda v slovnico zasledimo v številnih poznejših delih, najočitneje v uvodu v slovnico Marka Pohlina (1768).

Literarni portret ‒ Adam Bohorič: Arcticae horulae

Pa naša žena reče: "Ženske, zbudite se!"
Jenkova nagrajenka Nina Dragičević interpretira odlomek iz najnovejše pesnitve: To telo, pokončno. Nina Dragičević je večstranska umetnica: pesnica, skladateljica in esejistka. Doslej je izdala pet knjig: roman Kdo ima druge skrbi (2014), esejistični monografiji Slavne neznane (2016) in Med njima je glasba (2017) ter pesniški knjigi ljubav reče greva (2019) in letos To telo, pokončno. Za ljubav reče greva je bila leta 2019 nominirana za Veronikino in Jenkovo nagrado, leta 2018 je prejela nagrado vitez poezije, slavnostno listino Univerze v Ljubljani (UL) za izjemne dosežke, priznanje Fakultete za družbene vede UL in zasedla 2. mesto na izboru za evropsko nagrado Palma Ars Acustica.

V Literarnem nokturnu boste slišali odlomek iz pesnitve To telo, pokončno, ki ga je Nina Dragičević letos septembra prebrala v oddaji Izšlo je.

Literarni nokturno ‒ Nina Dragičević: To telo, pokončno

"Sem/in bil sem/in bom…."
28. oktobra 1943 je Edvard Kocbek v podzemnem bunkerju na Rogu napisal pesem Molitev ‒ morda eno njegovih najslavnejših pesmi sploh. V njej izraža nekakšen eksistencializem, vero v premagujočo moč življenja nad obupom in smrtjo, tudi zato, ker vidi temelje bivanja v presežnem. Ali kot je sam zapisal v Dnevniku: "Približal sem se prasili, ki traja in čaka....nič in vse mojega življenjskega vodila sta se mi spojila v eno samo čarovno besedo: sem."

Lirični utrinek ‒ Edvard Kocbek: Molitev

"Videla sem, kako je moja mama obudila moškega od mrtvih."
Kaitlyn Greenidge je afroameriška avtorica mlajše generacije. Njen prvenec, We Love You, Charlie Freeman (Radi te imamo, Charlie Freeman), je bila ena izmed 10 najboljših knjig po izboru kritikov New York Timesa leta 2016. Njena besedila so bila objavljena v Vogueu, Glamourju, Wall Street Journalu in drugih medijih, danes pa piše za Harper's Bazaar in The New York Times. Je prejemnica številnih štipendij, med drugim štipendije Lewisovega centra za umetnost na Univerzi Princeton in Fundacije Guggenheim. Njen drugi roman Libertie je izšel pri založbi Algonquin Books.

V tem zgodovinskem romanu je v ospredju svobodno temnopolto dekle, ki vstopa v odraslost in se zave, da si njena mama, zdravnica in kot temnopolta ženska pionirka na svojem področju, želi, da bi tudi Libertie študirala medicino in pozneje delala skupaj z njo. Toda Libertie, ki jo bolj kot znanost zanima glasba, čuti, da jo mamine odločitve dušijo. Kot odrasla ženska poskuša razumeti, kaj svoboda za temnopolto žensko dejansko pomeni, in se sprašuje, kje bi takšno svobodo lahko našla ‒ zase in za prihodnje generacije. Roman je navdihnilo življenje ene izmed prvih afroameriških zdravnic v Združenih državah, dr. Susan Smith McKinney Steward.

Literarni nokturno ‒ Kaitlyn Greenidge: Libertie

"Vsi samo odlagajo to, o čemer se bodo morali enkrat izprašati, če bodo doživeli to srečo, da bodo imeli pred smrtjo čas za to."
Češki pesnik in pisatelj Bohumil Hrabal je eden najbolj priznanih čeških književnikov druge polovice preteklega stoletja in sodi v vrhunec evropskih pisav svojega časa. Kot enemu najodličnejših mu je bilo sicer prepovedano, včasih pa le dovoljeno izdati svoje delo pri uradnih čeških založbah. Takrat je moral privoliti v nekatere kompromise, cenzuro in krajšanje besedil. Tako so njegova najboljša dela izšla v samoizdajah, med njimi tudi roman Stregel sem angleškemu kralju. Razvoj kratkega romana, napisanega v enem zamahu, se razteza od mladostniške naivnosti in kmalu trdne odločenosti, da mali hotelski strežnik postane milijonar in svojim šefom enak hotelir, prek zablod med drugo svetovno vojno do tihe življenjske ponižnosti, odkrivanja prezrte lepote vsakdana, ki s svojo mislijo, hrepenenjem in slutnjo meri onkraj tuzemskega bivanja. Roman je v slovenščino prevedla Nives Vidrih.

Literarni nokturno ‒ Bohumil Hrabal: Stregel sem angleškemu kralju

"Rodil si se, da se naučiš držati usta zaprta."
Ron Padgett, rojen 1942 v Tulsi, je eden izmed klasikov ameriške poezije. Izdal je več kot dvajset izvirnih pesniških zbirk, nekaj knjig esejev ter prevodov poezije francoskih simbolistov in nadrealistov. Prve verze in pesmi je v svojo beležko začel zapisovati pri trinajstih letih, prvo zbirko pa je izdal leta 1967 skupaj s Tedom Berigannom. Padgetta prištevajo k povojni newyorški pesniški šoli ‒ sam avtor sicer priznava tesno povezavo, vendar prisega na enkratnost vsakega pesniškega glasu. Še več, pravi, da si pri svojem pisanju prizadeva slediti predvsem temu, da ne ponavlja svojih vzorcev in da raje preneha, če se mu zazdi, da začenja pisati in zveneti preveč kot Ron Padgett, kakršnega pozna že od prej. James Tate je za poezijo Rona Padgetta rekel, da je prijazna do človeka in predstavljamo ga s šestimi prav takimi pesmimi v prevodu Toneta Škrjanca.

Literarni nokturno ‒ Ron Padgett: Dodatna zvezda

"Hvaljen bodi oblak na travi!"
Odisseas Elitis: Pesmi
Mineva 110 let od rojstva grškega pesnika.
Grški pesnik, nobelovec Odisseas Elitis je eden najbolj priznanih modernističnih pesnikov. Rodil se je pred stodesetimi leti v Heraklionu, njegovo poezijo pa odlikujejo bujna metaforika, nenavadne besedne zveze in navezovanje na starogrške mite in arhaično dediščino, s čimer orisuje magični svet Sredozemlja. Za Literarni nokturno smo izbrali nekaj pesmi iz pesniške zbirke Hvaljeno bodi, ki je izšla leta 1959. Odisseas Elitis je umrl leta 1996. Pesmi je prevedel Janko Moder, za Literarni nokturno jih je leta 2011 interpretiral dramski igralec Željko Hrs.

Literarni nokturno ‒ Odisseas Elitis: Pesmi

"Smodnika nisem zaduhal niti v lažni bitki."
Stephen Crane: Rdeči znak hrabrosti
Mineva 150 let od rojstva ameriškega pisatelja.
Ameriški pisatelj Stephen Crane (1871‒1900) je pisal poezijo, romane in kratko prozo. Sodi večinoma v realistično tradicijo, vseeno pa velja za enega bolj inovativnih avtorjev svoje generacije. V oddaji boste slišali odlomke iz romana Rdeči znak hrabrosti, ki ga je prevedel Bert Savodnik, ter iz kratke zgodbe Dogodek iz vojne in novele Čoln – poslovenil ju je Janez Stanek.

Literarni večer o Stephenu Craneu so leta 1991 za radio pripravili še bralka Anica Gladek, dramska igralca Boris Juh in Andrej Nahtigal, glasbena opremljevalka Larisa Vrhunc, tonski mojster Jure Culiberg in režiser Aleš Jan.

Literarni večer ‒ Stephen Crane: Rdeči znak hrabrosti