Dolgoletni župan občine Tolmin in podpredsednik Združenja občin Slovenije Uroš Brežan je pred člani odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor predstavil svojo vizijo vodenja resorja, pristojnega za okolje in prostor. Med ključnimi področji, ki jih bo pokrival kot minister, je izpostavil varstvo okolja, ohranjanje narave in vode, investicije in prostorsko načrtovanje ter soočanje s podnebnimi spremembami. Na področju varstva okolja in ohranjanja narave je v splošnem opozoril na pomen skrbi za varovanje okolja in odgovorno izkoriščanje naravnih virov. »Na področju narave bo naša naloga, da se izboljšata učinkovitost upravljanja zavarovanih območij in nadzor nad stanjem okolja in narave. S sistemskimi ukrepi bomo zmanjševali pritiske na naravo,« je dejal.
Med drugim je napovedal noveliranje zakona o ohranjanju narave, vzpostavitev naravovarstvenega informacijskega sistema, sistematično sanacijo degradiranih območij ter spremembe pri izvajanju nadzora nad škodljivimi izpusti. »Ena izmed naših ključnih nalog, ki izvira tudi iz koalicijske pogodbe, bo boljše obvladovanje emisij. Prizadevali si bomo za neodvisno izvajanje obratovalnega in kontrolnega monitoringa emisij. Tu mislim, da ste vsi tisti, ki spremljate dogajanje denimo v meni bližnjem Anhovem, lahko prišli do ugotovitve, da je kredibilnost meritev eden glavnih problemov,« je poudaril in dodal, da bo ena od glavnih nalog, s katerimi se bodo spopadli na ministrstvu, vzpostavitev zaupanja v inštitucije, ki izvajajo meritve emisij.
»Za svoje odpadke moramo poskrbeti sami«
Glede ravnanja z odpadki je Brežan prepričan, da moramo za odpadke, ki jih sami proizvedemo, sami tudi poskrbeti. »Upoštevali bomo možnosti, da se odpadke v omejenem obsegu energijsko predela v skladu z najstrožjimi okoljskimi standardi in s predhodnim sortiranjem,« je dejal in tako nakazal podporo sežigalnicam odpadkov. Na vprašanje, koliko takšnih objektov za termično obdelavo odpadkov potrebujemo v Sloveniji, sicer ni podal natančnega odgovora. Dejal je, da naj bi po dosedanjih podatkih o količinah proizvedenih odpadkov potrebovali dva taka objekta, a dodal, da bo odločitev o tem sprejeta na podlagi konkretnih analiz. »Ključno je, da bomo za emisije izpustov v zrak pri sosežigu uveljavili najvišje okoljske standarde. To je ena od zavez v koalicijski pogodbi,« je še povedal. Napovedal je tudi uveljavitev kavcijskega sistema za embalažo pijač in preučitev možnosti za uvedbo kavcije tudi za druge vrste embalaže.
Prioriteta bo tudi poplavna varnost
Na področju voda je Brežan napovedal, da namerava dokončno uveljaviti pravico do čiste pitne vode in prebivalcem Obale in Krasa zagotoviti oskrbo z vodo tudi v sušnih obdobjih. Velik poudarek bo po njegovih besedah tudi na prilagoditvah vremenskim ujmam in naravnim nesrečam. »Na področju voda imamo v načrtu razvojnih programov predvidenih 310 milijonov evrov za investicije v poplavno varnost v izboljšanje vodne infrastrukture,« je dejal in opozoril, da bo potrebno te investicije izvesti do konca leta 2025, kar bo velik izziv. »Tudi kohezijska sredstva so na tem področju planirana v relativno visokem znesku, 418 milijonov evrov je predvidenih za namene, ki jih pokriva ministrstvo za okolje in prostor. Tu je vključena tako pitna voda, poplavna varnost, in pa odvajanje in čiščenje odpadnih voda. To bo eden od izzivov, s katerim se bomo na ministrstvu za okolje in prostor resno spoprijeli,« je dodal.
Okrepitev Eko sklada, novelacija podnebnega sklada ...
Največji razvojni izziv so sicer po besedah Brežana podnebne spremembe. Pri tem je med drugim napovedal sprejem podnebnega zakona ter kadrovsko in finančno okrepitev institucij, kot je Eko sklad, novelacijo programa porabe sredstev sklada za podnebne spremembe ter krepitev možnosti rabe zemljišč za izkoriščanje obnovljivih virov energije.
Tudi na področju prostorske politike je med prioritetami izpostavil umeščanje obnovljivih virov energije in javne infrastrukture v prostor. Spregovoril je tudi o stanovanjski politiki, čeprav naj bi to pozneje v glavnem prevzelo ministrstvo za solidarno prihodnost pod vodstvom Luke Mesca. »V najkrajšem možnem času se bomo lotili priprave celovite strateškega načrt za reševanja stanovanje krize, za gradnjo in obnovo javnih najemnih stanovanj. Ob tem bomo izdelali celovit načrt za prenovo stanovanjskega fonda, okrepili delovanje stanovanjskega sklada in podprli druge alternativne modele financiranja, ki bodo osnova za zagotovitev 20 tisoč javnih najemnih stanovanj do leta 2030,« je dejal. Opozoril je tudi, da Slovenija še vedno nima urejenih katastrskih evidenc, kar otežuje uvedbo nepremičninskega davka. »Zato moramo identificirati ovire in implementirati rešitve za digitalizacijo,« je še dodal.
