Druga kariera
Tour de France
Nedelja, 10. 7. 2022, 9.00
1 leto, 4 mesece
DRUGA KARIERA (269.): NIK BURJEK
Zlata vredna slovenska pomoč sredi Dirke po Franciji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,86
V tokratni rubriki Druga kariera gostimo nekdanjega kolesarja Nika Burjeka, ki je v zadnjih sedmih letih preživel marsikaj. Delal je za najbogatejšo ekipo v svetu kolesarstva, takratni Sky, zdajšnji Ineos Grenadiers, živel je v Monaku, spremljal ekipo na sloviti Dirki po Franciji. Tradicijo na Touru tretje leto zapored nadaljuje v vrstah arabskega moštva Bahrain Victorious. In kaj je njegova zadolžitev? Osrednja delovna zaposlitev je sicer masaža, a njegov delovnik obsega širok spekter nalog, o katerem je na dirki Tour de France spregovoril za Sportal.
V svetu športa poznamo veliko zgodb, ko športnikom ali športnicam po koncu kariere ne uspe hitro najti rdeče niti v drugi karieri. V Sloveniji jih ni veliko, ki na svoji športni poti zaslužijo toliko denarja, da so lahko v nadaljevanju življenja mirni. A profesionalni šport sam po sebi, čeprav je lahko krut, odpira vrata za delo, ko se posameznik odloči, da kolo, nogometne kopačke, hokejsko palico, košarkarske superge … postavi v kot.
Nik Burjek, ko je še kolesaril za KK Sava Kranj. Kariero je zaključil leta 2013.
Po koncu fakultete opravil še nekaj tečajev in dobil mesto pri najbogatejši ekipi v kolesarski karavani
Kolesar Nik Burjek je eden od tistih, ki so hitro našli prostor na drugi strani. Do 26. leta je vrtel pedale za KK Sava Kranj, kjer so se zaradi finančnih težav odločili zadržati le kolesarje, mlajše od 23 let. Prostora za Burjeka ni bilo, a si je želel ostati v karavani.
Leta 2013 je diplomiral na fakulteti za šport, nato se odločil, da naredi še tečaj klasične in športne masaže ter tečaj kineziotapinga. In prav masaže so mu odprle vrata. Šport, v katerem sicer ni bil v vrhu, mu je tako pomagal najti prostor v drugi karieri in mu prinesel zaposlitev.
Nik Burjek je že štiri leta pri ekipi Bahrain-Victorious.
Po spletu okoliščin si je sprva prislužil mesto v najbogatejši ekipi v kolesarski karavani Sky (zdajšnji Ineos Grenadiers). V Monaku je med drugim skrbel za njihovo klubsko hišo, opravljal masaže najboljšim kolesarjem, celo živel v mondenem mestu. Od leta 2015 do 2018 je deloval v tej ekipi, ko se je preselil v takratno Bahrain Merido, zdajšnjo ekipo Bahrain-Victorious.
Kot nekdanji kolesar je imel pravšnji pregled za opravljanje svojega dela, saj je natanko vedel, kaj kolesarji potrebujejo, kako se počutijo po napornih dnevih, kako razmišljajo ... Njegova pomoč je zlata vredna in nič drugače ni zdaj na Dirki po Franciji, ki je že njegova peta v karieri. Tretjič je kot del arabkse ekipe Bahrain-Victorious, vselej pa je zaposlen od jutra do večera. Na prizorišču dirke Tour de France je v pogovoru za Sportal razširil obzorja svojega dela.
Nik, verjetno ste dodobra zaposleni na Dirki po Franciji, ki zaradi tritedenskega dogajanja pomeni ogromno dela. Kako je videti vaš urnik?
Pester. Ni časovnice od do. Delo se konča, ko so stvari narejene. Maserji smo kot mamice na terenu. Skrbimo za pijačo na dirki, hrano na poti, pripravo hotelov, podporo na avtobusu, na cilju, jasno, opravljamo masaže. Naše delo zajame širok spekter. Moja naloga na avtobusu, kjer je osem kolesarjev, je, da jim transfer do štarta ali od cilja do hotela naredimo čim bolj udoben. Kot nekakšna stevardesa na avtobusu. Skuhaš kakšno kavico, skratka opravljaš to, kar si želijo kolesarji.
To je njegov tretji zaporedni Tour de France in skupno peti. Del dveh je bil kot član ekipe Sky, zdajšnje Ineos Grenadiers.
Kdaj se torej začne vaše delo, ko je na sporedu etapa?
Že večer pred naslednjim dnevom. Takrat namreč dobimo dnevni načrt, v katerem je natančno opisan dan, ki je pred nami. Z vsemi časovnicami. Na podlagi tega se v maserski ekipi dogovorimo, kdaj se bo naš dan začel. Ponavadi zajtrkujemo dve uri pred odhodom na dirko in pripravimo zadnje malenkosti, vse potrebno za odhod na štart. Maserji smo v maserski ekipi razdeljeni v dva dela. Z ekipo nas je pet maserjev. Dva od nas med drugim vseskozi skrbita za pripravo hotela. Takoj zjutraj potujeta v naslednji hotel, kjer pripravita vse potrebno za prihod kolesarjev in spremljevalnega osebja. Preostala trojica je s kolesarji na dirki. Osebno imam vlogo maserja na avtobusu, asistenta na transferju od hotela do štarta in od cilja do hotela. Dva med etapo skrbita, da kolesarji na delu trase, kjer se delijo bidoni s pijačo, geli in drugo, dobijo vse potrebno.
V hotelu nato pride na vrsto vaše osrednje delo, masaža. Se vsi kolesarji radi masirajo?
Masaža je del njihovega poklica. Nekomu je masaža v večji užitek, je zanj pomembnejša kot za druge. Za vsakega kolesarja na dan porabimo približno uro masaže. Ker nas je pet, ima trojica skrb za šest kolesarjev, dva maserja pa sta zadolžena za masažo vsak po enega kolesarja.
Ljudje se ob masažah ponavadi bolj sprostimo. In maserji ste kot nekakšen filter. Veliko zgodb verjetno slišite in ste kot nekakšni psihologi, ki poslušate.
Vsekakor je masaža za kolesarja najbolj sproščujoč trenutek v dnevu. Tista ura je, kot bi šel s prijateljem na pivo in se pomenil še o drugih stvareh, ne le o kolesarjenju. Od dneva do dneva je odvisno, kako zgovorni so. Nekako smo tudi malo psihologi in moramo znati oceniti, v kakšnem razpoloženju je kolesar. Ali bi rad veliko govoril med masažo ali pa vidiš, da je res preživel naporen dan, in pustiš, da se sprosti ter razmišlja svoje stvari. Včasih je pogovora ogromno, včasih je tiha maša.
Na Touru je zadolžen za Mateja Mohoriča (levo), za Jana Tratnika (drugi z desne) pa pri masažah skrbi David Tratnik, s katerim nista v sorodu.
Kakšni stranki sta slovenska kolesarja pri Bahrain-Victorious, Matej Mohorič in Jan Tratnik, ki sta z ekipo na Tour de France?
Na Touru masiram Mateja, drugi slovenski maser David Tratnik pa Jana Tratnika – nista v sorodu. Že to, da se lahko v slovenščini kolesarja sproščeno pogovarjata, je dodaten plus. Vsi se poznamo od prej. Velikokrat tema nanese povsem zunaj kolesarstva.
Koliko Slovencev je sploh na Dirki po Franciji v ekipi Bahrain-Victorious?
Ob obeh kolesarjih še dva maserja, mehanik (Filip Tišma), športni direktor Gorazd Štangelj, voznik kuharskega tovornjaka je Slovenec. Precej je tudi hrvaškega osebja, v vseh oddelkih. Kar nekaj Balkancev nas je (smeh, op. a.).
