V Kongu rumbo radi opišejo kot
V Kongu rumbo radi opišejo kot "glasbeno podlago zgodovine" in jo izvajajo tako pri slavjih kot tudi pri obredih žalovanja. Foto: EPA

Kongovska rumba, glasbena in plesna zvrst, ki je razširjena v mestih republike Kongo, se je na seznamu pridružila kubanski rumbi, polifoni pigmejski glasbi Srednjeafriške republike in bobnom Burundija.

Hrvaška je bila dodana na mednarodni vpis sokolarstva, ki zajema tudi Avstrijo, Belgijo, Češko, Francijo, Irsko, Italijo, Katar, Kazahstan, Kirgizijo, Madžarsko, Maroko, Mongolijo, Nizozemsko, Nemčijo, Pakistan, Poljsko, Portugalsko, Korejo, Savdsko Arabijo, Sirijo, Slovaško, Španijo in Združene arabske emirate. Foto: EPA
Hrvaška je bila dodana na mednarodni vpis sokolarstva, ki zajema tudi Avstrijo, Belgijo, Češko, Francijo, Irsko, Italijo, Katar, Kazahstan, Kirgizijo, Madžarsko, Maroko, Mongolijo, Nizozemsko, Nemčijo, Pakistan, Poljsko, Portugalsko, Korejo, Savdsko Arabijo, Sirijo, Slovaško, Španijo in Združene arabske emirate. Foto: EPA

Po prepričanju strokovnjakov rumba izvira iz starodavnega srednjeafriškega kraljestva Kongo, kjer so ljudje vadili ples, imenovan nkumba. Beseda pomeni popek, saj vključuje moškega in žensko, ki plešeta s popkom drug nasproti drugega.

Afričani so svojo glasbo in kulturo prenesli čez Atlantik s trgovino s sužnji, kar je sčasoma privedlo do rojstva džeza v Severni Ameriki in rumbe v Južni Ameriki. Trgovci so nato glasbo v novejšem obdobju "vrnili" v Afriko s ploščami in kitarami.

Iz Evrope so na seznam dodali lesene nordijske čolne s klinkerjem, ki so značilni za Dansko, Finsko, Islandijo, Norveško in Švedsko. Manjši čolni, kakršne v regiji gradijo že skoraj dve tisočletji, so bili tradicionalno namenjeni za ribolov in prevoz. Obrt je bila tako zahtevna, da so se vajenci včasih urili tudi deset let, preden so obvladali posel. Tradicija sicer še vedno živi, a take čolne danes uporabljajo predvsem za različna slavja in športne prireditve.

Osemnajsti vpis na Hrvaško
Sokolarstvo
, ki je na seznam uvrščeno od leta 2016, pa je kot nesnovna kulturna dediščina dobilo priznanje tudi v drugih državah – na Irskem, v Kirgizistanu, na Hrvaškem in Nizozemskem.

Na seznam je Unesco dodal tudi arabsko kaligrafijo, tradicijo umetniške pisave v arabskem in islamskem svetu, ki po oceni organizacije "izraža harmonijo, milino in lepoto", ter festival Tarija, ki ga v Boliviji vsako leto pripravljajo v čast katoliškemu zavetniku sv. Roku. Med ogroženimi oblikami pa je odbor za nesnovno dediščino prepoznal tudi kanuje na Karolinskem otočju v Tihem oceanu.

Predlog za vpis kaligrafije je skupaj pripravilo 16 arabsko govorečih dežel, med katerimi so bile Egipt, Jordanija in Palestina; vodja projekta je bila Savdska Arabija. Prav ta koalicija se je zavzemala tudi za razširitev vpisa sokolarstva. Foto: EPA
Predlog za vpis kaligrafije je skupaj pripravilo 16 arabsko govorečih dežel, med katerimi so bile Egipt, Jordanija in Palestina; vodja projekta je bila Savdska Arabija. Prav ta koalicija se je zavzemala tudi za razširitev vpisa sokolarstva. Foto: EPA

Vpise dodajajo do sobote
Kot je napovedano na spletni strani Unesca, bo odbor na spletu do sobote preučil 55 novih predlogov za vpis na seznam, ki so jih predložile države, podpisnice konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine.

Nesnovna kulturna dediščina zajema živa izročila s področja plesa, gledališča, glasbe, ustnega izročila, naravoslovja in rokodelskih tehnik. Na seznamu je trenutno vpisanih okrog 600 enot iz 131 držav. Slovenija je zastopana s štirimi vpisi: klekljanjem čipk, suhozidno gradnjo, obhodi kurentov in Škofjeloškim pasijonom.