Od junija do decembra lani se je pomembno zmanjšal delež vprašanih, ki covida-19 niso preboleli in proti covidu-19 niso cepljeni. Takih oseb je med vprašanimi 18,6 odstotka, njihov delež pa se je od junija zmanjšal za 18,3 odstotne točke. Za 8,1 odstotne točke se je od junija povečal delež cepljenih prebolevnikov, za 11,4 odstotne točke pa je od junija zrasel delež cepljenih, ki covida-19 niso preboleli.
Proti covidu-19 se ne namerava cepiti 26,5 odstotka anketiranih. Med glavnimi razlogi navajajo zaskrbljenost zaradi neželenih učinkov po cepljenju (64,4 odstotka vprašanih), skrb za dolgoročni vpliv na zdravje (60,9 odstotka) in mnenje, da cepivo ni varno (52,9 odstotka). Da se ne nameravajo cepiti zato, ker se v zvezi s cepljenjem izvaja prevelik pritisk, pa pravi 51,8 odstotka anketirancev. Svojega otroka ne bi cepilo 68,9 odstotka cepljenih staršev in vsi necepljeni starši.
Anketiranci v največjem deležu podpirajo uvedbo obveznega cepljenja za zaposlene v zdravstveni dejavnosti (60,8 odstotka vprašanih), sledijo zaposleni v vzgoji in izobraževanju (54,1 odstotka). 54 odstotkov anketiranih oseb meni, da bi moralo biti cepljenje obvezno za prebivalce, starejše od 50 let. Da bi moralo biti cepljenje proti covidu-19 obvezno za vse polnoletne prebivalce Slovenije, meni manj kot polovica anketiranih oseb (44,1 odstotka). Obveznost cepljenja pri vseh navedenih skupinah v največji meri podpirajo najstarejši anketiranci, stari od 65 do 74 let, najmanj pa anketiranci v starostni skupini od 30. do 49. leta starosti.
Cepljene osebe v primerjavi z necepljenimi v veliko večji meri podpirajo uvedbo obveznega cepljenja za vse navedene kategorije. 74,3 odstotka cepljenih anketirancev podpira obvezno cepljenje vseh prebivalcev Slovenije, starejših od 50 let, 63 odstotkov pa obvezno cepljenje za vse polnoletne prebivalce Slovenije.
V tokratni raziskavi je NIJZ zanimalo tudi, kako bi anketirane osebe ravnale v primeru, da bi se pri njih pojavili znaki prehlada ali okužbe dihal. Večina, 66,5 odstotkov, jih je navedla, da bi izvedla samotestiranje, dobra polovica vprašanih (52,9 odstotka) pa bi poklicala svojega osebnega zdravnika. 1,7 odstotka anketirancev je odgovorilo, da ne bi storili ničesar.
Delež oseb, ki bi se zagotovo testirale, če bi bile v stiku z nekom, ki je imel pozitiven test na covid-19 in same ne bi razvile simptomov, je znašal 85,4 odstotka. Ta delež je od prvega vala raziskave zrasel za 21 odstotnih točk in kaže na pozitivno spremembo v zavedanju in ravnanju ljudi, ocenjujejo na NIJZ.
2,3 odstotka oseb je navedlo, da zaščitnih mask ne uporabljajo, 37,4 odstotka anketiranih oseb uporabi eno masko ali več na teden, skoraj enak delež eno na dan in 22,5 odstotka oseb uporabi na dan dve maski ali več.
Raziskavo NIJZ o vplivu pandemije covida-19 na življenje ljudi v Sloveniji SI-PANDA izvajajo na vzorcu oseb, starih med 18 in 74 let, ki so člani spletnega panela, poteka pa od 4. decembra 2020, v devetnajstih ponovitvah. 19. val raziskave je potekal od 7. do 10. decembra 2021 na vzorcu 1029 odraslih oseb.