V soboto se začenja že 53. revija Primorska poje

Naj pesem zadoni! Takšno je geslo 53. revije Primorska poje, ki bo po dveh napornih epidemioloških letih znova glasno in ubrano zadonela iz oči v oči oziroma iz grl v ušesa. V soboto v Solkanu bodo odzvanjali tako domači kakor zbora čezmejstva - iz Križa in z Reke. Do 19. junija vabi kar 36 koncertov.

Moški pevski zbor Pivka poje že 50 let. Foto: arhiv zbora
Moški pevski zbor Pivka poje že 50 let. Foto: arhiv zbora

PRIMORSKA > “Ponosna sem, drage pevke in pevci, zborovodje, organizatorji in vsi, ki ste neprecenljiv steber našega pevskega praznika, da skupaj ustvarjamo 53. revijo Primorska poje. Ponosna sem, da se v tako burnih letih, ki so za nami, kolesje največje pevske manifestacije ni ustavilo. Ponosna na vas, da se niste vdali in da z nami ponovno slavite glasbo in petje. Naj pesem zadoni! Naj se ponovno oglasi iz tisočerih grl!” v poslanici ob pričetku revije sporoča Janja Konestabo, predsednica Zveze pevskih zborov Primorske, ki dogajanje koordinira.

Tudi letos največjo pevsko, vse bolj čezmejno manifestacijo v Sloveniji, ki bo po soboti odzvanjala do 19. junija, tradicionalno družno prirejajo Zveza pevskih zborov Primorske, zbori in društva ob pomoči območnih izpostav Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti na Primorskem, Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst ter Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica.

Janja Konestabo, predsednica Zveze pevskih zborov Primorske: “Ponosna sem, da se v tako burnih letih, ki so za nami, kolesje največje pevske manifestacije ni ustavilo. Ponosna na vas, da se niste vdali in da z nami ponovno slavite glasbo in petje.”

Ohrabrujoča statistika

V skoraj dveh mesecih bo pevska revija znova prečkala vsaj dve državni meji, saj bo odzvanjala na prizoriščih od Bovca do Umaga, od Proseka do Zavrha v Terski dolini v Benečiji. Na 36 koncertih se bo zvrstilo 184 raznolikih pevskih skupin in zborov, od oktetov, skupin ljudskih pevk in pevcev, dekliških in fantovskih zborov, mešanih, ženskih in moških zborov, klap do mešanih komornih zborovskih sestavov. Meja ne bodo prečkale le prireditve temveč tudi posamezni zbori, ki prihajajo iz vseh treh sosednjih držav, tokrat pa gostuje tudi slovenski zbor iz Madžarske.

Tudi letos več zborov praznuje visoke jubileje, med njimi Mešani pevski zbor Frančišek Borgia Sedej iz Števerjana kar 70 let delovanja, Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič ter moška pevska zbora Pivka in Triglav Trenta pa po pol stoletja.

“Pesem ima svoj čar in svojo magično moč. Vsaka pesem je doživljaj, ki ostane v duši neizbrisljiv. Naj zato v tem duhu in s temi željami tudi priljubljena Primorska poje prispeva svoj bogat delež k rasti slovenske pesmi in slovenske kulture na tem zahodnem koščku naše zemlje, ki je obenem stična točka različnih kultur in narodov ter pomemben dejavnik za medsebojno zbližanje in sožitje,” ob letošnji reviji razmišlja Franca Padovan, predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete Gorica.

Dve naporni leti spoznanj in novih izzivov

Pridružuje se ji Živka Persi, predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji, ki se spominja: “Pred dvema letoma se nismo srečali, pred letom smo se, a le virtualno. Letos pa ... Koliko težav, koliko stresnih situacij, koliko nesporazumov, koliko besed, koliko prilagajanja, koliko presenečenj, razočaranj, koliko sprememb smo doživeli v tem letu. A kljub vsemu smo zdaj spet tu, z novimi izkušnjami, novim znanjem, novimi izzivi, a z isto željo, da bo Primorska zapela v živo. Naj pesem zadoni! To si želimo vsi.”

Rossana Paliaga, predsednica Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, pa v svojem zapisu v letošnji publikaciji, ki spremlja revijo, opozarja še na en pomemben vidik, ki ga prinaša okrevanje po pandemiji: “Vsak zbor, ki se bo po virtualnosti in hibridnih nastopih zadnjega dveletja udeležil letošnje revije, je že jasno odgovoril na negotovost in negativnost teh časov. Za tovrstne, svetle in pogumne odgovore pa so potrebni pogoji, ki so za nekatere druge v tem trenutku nedostopni. Petje ima zdravilne učinke na dušo; ko pa je ta preveč utrujena, težko zapoje. Zato bodo imeli (že) pojoči zbori dodatno, pomembno nalogo, da prvi stopijo na pot popolnega zborovskega preporoda in da s svojim zgledom opogumijo ostale.”


Najbolj brano