Čeprav so določene celo davčne olajšave, pa se te v času prejemanja pokojnine kompenzirajo z njeno obdavčitvijo, ki je resda polovična, vendar ob malce višji pokojnini kar hitro raste. Se pravi, da je dodatno pokojninsko zavarovanje namenjeno tistim, ki že imajo nižje pokojnine. Slednji pa si ga niti ne morejo privoščiti, vsaj kakšnega spodobnega zneska ne.
Ob upokojitvi ti zavarovalnica vnaprej pobere od 6 do 8 odstotkov celotnega privarčevanega in oplemenitenega zneska, z obrazložitvijo, da gre tu za stroške vodenja računa in izplačil. Če se izplačevalec dodatne pokojninske rente razlikuje od tistega, pri katerem si varčeval, ti dodatno poberejo še odstotek. Pa pojdimo naprej. Po evropski direktivi so tablice smrtnosti izenačene za moške in ženske, dasiravno nas ženske preživijo za 7 let. Ob samem izračunu višine mesečne rente pa zavarovalnice računajo, da boš doživel 85 let. Izračun lahko vsakdo preveri na spletni strani Modre zavarovalnice. Sicer pa so vse dodatne pokojninske rente dosmrtne.
Kar je seveda še najbolj zaskrbljujoče, je, da se odmerjena dodatna pokojninska renta praktično ne revalorizira. Še pred leti so zavarovalnice slednjo oglaševale s tem, da je višina zneska mesečnega izplačila zagarantirana. Ob lanski in verjetno tudi letošnji inflaciji pa to pomeni, da se ti realna vrednost rente lahko v nekaj letih prepolovi. Starejši se še z grenkobo spominjajo življenjskih zavarovanj iz časov nekdanje skupne države Jugoslavije, ko so dejansko denar metali skozi okno in na koncu dobili izplačilo v višini družinskega nedeljskega kosila. Ugotovimo, da so torej ta zavarovanja pravzaprav namenjena tistim, ki ne vedo, kam bi z denarjem v danem trenutku, da potem vendarle nekaj ostane za stare dni.
Nenazadnje, spomnimo se Bratovske skladnice Trboveljske premogokopne družbe, v kateri so zasavski knapje (rudarji) varčevali za svoje pokojnine. Slednja je bila v času I. svetovne vojne prisiljena nakupiti vojne obveznice in je ob razpadu Avstro-Ogrske bankrotirala. Za posojila ni jamčil nihče in zasavski rudarji so ostali brez pokojnin. To se velikokrat pozablja, ko se omenja velika revščina v zasavskih krajih pred drugo vojno.
Z zaskrbljenostjo spremljam, kako bi reformatorji slovenskega pokojninskega sistema radi osiromašili ZPIZ ter devalvirali stari Bismarckov pokojninski sistem, ki je več kot stoletje zagotavljal vsaj minimalno socialno varnost. Slovenska država je ob osamosvojitvi umetno ustvarila preko 100.000 upokojencev zaradi »prestrukturiranja« (izguba jugoslovanskega trga) ter kupovanja socialnega in političnega miru. Zavezala se je, da bo primanjkljaj v pokojninski blagajni krila iz proračuna. Zdaj ji je to odveč. Nadalje je v času ZUJF-a leta 2012 uvedla odmerni odstotek za moške v višini 57,25 %. Zdaj je ta 63,5 %. Tudi to krivico ji je odveč popraviti za nazaj. Vse institucije pa modro molčijo.
Sony Globokar, Zagorje
