Partizanski razkol je zazeval junija lani s pismom vladi, ki ga je podpisalo osemnajst ljudi okoli nekdanjih predsednikov Milana Kučana in Danila Türka. Nekaj dni pozneje so številni levo-liberalci in privrženci partizanstva odzvali s svojim pismom vladi. V duhu uporniškega 27. aprila sta ga sestavila Luka Lisjak Gabrijelčič in Aleš Maver.
Slavoj Žižek je podpisnike prvega pisma označil za »domobranske partizane«. Več partizanov je zbranih na strani odpora Ukrajine. Naj omenimo Pavla Gantarja in Gregorja Golobiča.
Vendar Kučan in Türka nista odnehala. 16. februarja je sledilo novo javno pismo tokrat s kar 80 podpisniki. Države EU, Nata, ZDA in Ruske federacije pozivajo: »Zaustavite vojno v Ukrajini!« Ukrajina je za njih žrtev posredniške vojne med Rusijo in ZDA, četudi so pred tem zapisali, da je Ukrajina žrtev ruske agresije.
Nekdanji veleposlanik Bojan Grobovšek (mimogrede, spomnimo se ga kot asistenta na FSPN), v zmedenem pismu prepoznava samopromocijo, ki na temelju vsebinsko zavajujočega teksta služi samo še k dodatnemu razdvajanju pri nas. Med podpisniki je vrsta starih in komunističnih in borčevskih kadrov in ideologov. Omenimo sekretarja CK ZKS Miloša Prosenca (1938), podpredsednika vlade SFRJ Zvoneta Dragana (1939), v ZZB NOV dejavne Mace Jogan (1943), prav tako v ZZB NOV dejavnega Matjaža Kmecla, pa Jožeta Pirjevca (1940) in denimo partizana Janeza Winklerja (1928).
»Ne razumem, kako lahko podpisniki Pisma, ki večinoma vsako leto romajo v Dražgoše, kjer se zagovarja upor zoper okupatorja za vsako ceno, to pravico odrekajo Ukrajini.«
Svetovalec predsednika vlade za zunanjo politiko in diplomat Vojko Volk se retorično sprašuje, ali bi slovenski partizani in njegov nono in oče lahko zmagala v boju zoper fašizem, če ne bi dobila orožja od zaveznikov, tudi od Rusije in ZDA. »Ne razumem, kako lahko podpisniki Pisma, ki večinoma vsako leto romajo v Dražgoše, kjer se zagovarja upor zoper okupatorja za vsako ceno, to pravico odrekajo Ukrajini.«
Na partizane se sklicuje tudi Gorazd Kocijančič; v spisu na portalu KUD Logos jih prepozna v antiglobalistih, suverenistih, nasprotnikih velikega reseta, radikalnih pacifistih, upornikih zoper sanitarni totalitarizem – partizan si, če si »rusofil«, ker si žrtev mehanizma grešne kozla.
Ljudje, ki so se strinjali o vojaškem odporu proti agresorju, se ne strinjajo več, ugotavlja odgovorni urednik Dnevnika Miran Lesjak. Takšna hibridna vojna spodjeda naše skupne vrednote, kar je tudi njen cilj. Lesjaka ne prepriča, da so bila takrat med NOB drugi časi in da je danes drugače. Danes ljudje igramo iste vloge, kot so jih naši predniki. Ukrajina ima pravice do samoobrambe, nihče ji nima te pravice vzeti, piše Saša Vidmajer v Sobotni prilogi.
Sta Kučan in Türk domobranska partizana ali partizanska domobranca?
Kot pravi Vojko Volk v Primorskem dnevniku: »Vse aktivnosti ruskih obveščevalnih služb so že od začetka vojne usmerjene v krepitev ruskih pogledov in razlag za vojno v evropskih javnostih in diskvalifikacijo Zahoda, ki da je kriv, da je Rusija napadla Ukrajino.«