Slovenija

Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi prestal tudi drugo obravnavo

Ljubljana, 24. 11. 2021 07.13 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min

Kljub številnim pomislekom, ki jih je na izredni seji o predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi izrazil del opozicije, največ pomanjkljivosti so ob tem izpostavili na področju financiranja, je predlog prestal tudi svojo drugo obravnavo. Od 79 navzočih poslancev jih je za predlog zakona glasovalo kar 64, proti pa so bili le štirje. S tem so sprejeli vsa koalicijska dopolnila, dopolnila, ki so jih pripravili v Levici, v SD in SAB ter v LMŠ, pa so zavrnili.

Državni zbor je sprejel vsa koalicijska dopolnila k predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi, vložena k približno 40 členom. Dopolnila, ki so jih pripravili v Levici, v SD in SAB ter v LMŠ, pa so zavrnili. S 64 glasovi za in štirimi proti so izglasovali, da bo tretja obravnava predloga na naslednji seji DZ.

Predlog obsega niz ukrepov, namenjenih polnoletnim, ki so trajno odvisni od pomoči drugega in potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih vsakodnevnih opravilih. Oseba bo tako lahko izbirala med institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbo družinskega člana in denarnim prejemkom.

Po sprejetih koalicijskih dopolnilih bo zakon jasno določil, da plačilo nastanitve in prehrane pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe v javni mreži ni pravica iz dolgotrajne oskrbe. Zaradi zagotovitve primerljive dostopnosti do nastanitve in prehrane pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe v instituciji ceno standardne nastanitve in prehrane določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo. Jasneje so tudi zapisali, da oseba ne more uveljavljati pravic iz dolgotrajne oskrbe kumulativno.

Nadalje so natančneje določili, kdaj oskrbovalec družinskega člana preneha opravljati naloge. Kot nov razlog za prenehanje so dodali neprimerno oskrbo.

Oseba bo tako lahko izbirala med institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbo družinskega člana in denarnim prejemkom.
Oseba bo tako lahko izbirala med institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbo družinskega člana in denarnim prejemkom. FOTO: Shutterstock

V skladu z izglasovanimi dopolnili bo v zakonu nedvoumno zapisano, da lahko osebe, ki so po trenutnih predpisih s področja socialnega varstva umeščene v prvo kategorijo oskrbe, ne glede na izvedeno preoblikovanje iz socialnovarstvenih zavodov v izvajalce dolgotrajne oskrbe v instituciji dalje bivajo v tej instituciji. Po zakonu se bo določil tudi vpis v register za izvajalce, ki se preoblikujejo v izvajalce dolgotrajne oskrbe v instituciji.

Jasno bo tudi določeno, da bodo oceno upravičenosti oseb, ki trenutno bivajo v posebnih zavodih za odrasle, varstveno delovnih centrih in zavodih za usposabljanje, do dolgotrajne oskrbe pristojne službe podale po uradni dolžnosti.

Poklukar: Upravičenci bodo dostopali do primerljivih pravic za primerljive potrebe ne glede na njihov socialnoekonomski položaj

Kot je že pred tem dejal minister za zdravje Janeza Poklukarja predlog določa, kdo so upravičenci do dolgotrajne oskrbe, katere so pravice in kako jih bo upravičenec lahko koristil. Dolgotrajna oskrba se po predlogu zagotavlja tako doma kot v instituciji. Upravičenci bodo dostopali do primerljivih pravic za primerljive potrebe ne glede na njihov socialnoekonomski položaj.

Predlog določa, da se bo dolgotrajna oskrba do leta 2025 financirala iz že obstoječih sredstev v ta namen, ki bodo prenesena iz pokojninske in zdravstvene blagajne ter občinskih oz. državnega proračuna. Razliko bo kril državni proračun. V letu 2025 pa se bo po ministrovih besedah uveljavil poseben zakon o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.

V letu 2025 se bo po ministrovih besedah uveljavil poseben zakon o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.
V letu 2025 se bo po ministrovih besedah uveljavil poseben zakon o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. FOTO: Vlada RS

Vlada je sprejela sklep o soglasju s Predlogi amandmajev k dopolnjenemu predlogu Zakona o dolgotrajni oskrbi. "Jasno se določi, da tudi cena nastanitve in prehrane pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe v javni mreži ni pravica iz dolgotrajne oskrbe. Zaradi zagotovitve primerljive dostopnosti do nastanitve in prehrane pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe v instituciji, ceno standardne nastanitve in prehrane določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo. Jasneje se tudi zapiše, da oseba pravic iz dolgotrajne oskrbe ne more uveljavljati kumulativno," so zapisali v izjavi za javnost.

Zapisali so tudi, da se jasneje se določi, kdaj nastopi mirovanje pravic osebe, ki pravico do dolgotrajne oskrbe koristi v obliki denarnega prejemka, kdaj oskrbovalec družinskega člana preneha opravljati naloge, komu in kdo izda profesionalno kartico, ki koordinatorju dolgotrajne oskrbe omogoča dostop do podatkov o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo in do zdravstvenih podatkov upravičenca, kar omogoča kakovostno in varno načrtovanje in izvajanje celostne obravnave. 

Določi se tudi vpis v register za izvajalce, ki se preoblikujejo v izvajalce dolgotrajne oskrbe v instituciji, izdaja dovoljenja za opravljanje dolgotrajne oskrbe v instituciji za izvajalce, ki se bodo v skladu s prvim odstavkom 128. člena preoblikovali v izvajalce dolgotrajne oskrbe v instituciji, pogoj, da mora izvajalec dolgotrajne oskrbe na dan uporabe tega zakona v delu, ki ureja dolgotrajne oskrbe v instituciji, imeti zaposlenega koordinatorja dolgotrajne oskrbe, ki je ključen za načrtovanje in koordinacijo izvajanja dolgotrajne oskrbe za upravičenca. 

Kot so še zapisali, se jasno tudi določi, da so osebe, ki trenutno bivajo v posebnih zavodih za odrasle, varstveno delovnih centrih in zavodih za usposabljanje, glede upravičenosti do dolgotrajne oskrbe ocenjene po uradni dolžnosti, odločba glede upravičenosti pa izdaja najkasneje do 31. decembra 2022.

V predlogu veliko neznank, med njimi tudi vir financiranje

V delu opozicije medtem izpostavljajo pomanjkljivosti predlaganega zakona, med njimi še zlasti vir financiranja, ki po njihovi oceni ni ustrezno opredeljen. Da predlog ni bil usklajen s sindikati in ljudmi, ki jih zadeva, je bil kritičen Primož Siter iz Levice. Prav tako ne odgovarja na vprašanji, koliko bo novih postelj v domovih za starejše in koliko bo novih zaposlitev v domovih. Spomnil je, da se številni deležniki ne strinjajo s predlogom, tako denimo zveza društev upokojencev.

Niso vsi proti, pa je oporekala Alenka Jeraj iz SDS. V enoti Krško Centra za socialno delo Posavje, kjer je potekal eden od pilotnih projektov dolgotrajne oskrbe, so denimo pozvali k čim prejšnjemu sprejetju zakona, je spomnila. Smisel predloga je po njenih besedah sicer pomagati ljudem tam, kjer živijo, ne pa graditi novih domov.

Osnovna pripomba SAB je, da predlog ne določa vira financiranja, je povedala Alenka Bratušek. Sprejetje zakona o obveznem zavarovanju, ki bo uredil financiranje po letu 2025, je predvideno v obdobju do leta 2025, njegova uveljavitev pa šele do sredine leta 2025. A pri tem ni določeno, kdo bo z novo prispevno stopnjo obremenjen, je izpostavila.

V delu opozicije izpostavljajo pomanjkljivosti predlaganega zakona, med njimi še zlasti vir financiranja.
V delu opozicije izpostavljajo pomanjkljivosti predlaganega zakona, med njimi še zlasti vir financiranja. FOTO: 24ur.com

Mojca Žnidarič iz SMC je glede prispevne stopnje povedala, da se bo v obdobju do sprejetja zakona o zavarovanju lahko razčistilo, kakšna bi bila prava rešitev. Sicer pa predlog po njenih besedah prinaša veliko dobrega. Tako se bo denimo plačilo tistemu, ki oskrbuje družinskega člana, takoj zvišalo na 1,2-kratnik minimalne plače.

Dejan Židan iz SD meni, da je projekcija stroškov napačna. Po predlogu bo leta 2025 namreč treba za izvajanje zakona zagotoviti približno 744 milijonov evrov, a v resnici bo potrebnih sredstev dvakrat več, meni. Predlog, ki do uveljavitve zakona o zavarovanju predvideva prenos določenih sredstev tudi iz zdravstvene blagajne, pa je napad na to blagajno, saj ta nima nobenih rezerv več, je posvaril.

Tudi Jurija Lepa iz nepovezanih poslancev moti, da je v predlogu veliko neznank. Med njimi je omenil vir financiranja. Ne nasprotuje temu, da bo do uveljavitve zakona o zavarovanju razliko, ki bo nastala, kril državni proračun, a potem bo premalo proračunskih sredstev za druge stvari, je opomnil.

Branko Simonovič iz DeSUS medtem meni, da ima predlog veliko prednosti. Pri tem je spomnil tudi na dopolnili DeSUS, ki jih je odbor DZ za zdravstvo na sobotni seji potrdil. Po enem od njiju bi bila prostovoljcem omogočena vključitev v sistem dolgotrajne oskrbe.

'Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi je le okvir brez slike'

Opozicijske LMŠ, SD, Levica, SAB in nepovezani poslanci so že pred začetkom izredne seje opozarjale na neustreznost predlaganega zakona. Pripravljeni predlog namreč določa, da bo financiranje do leta 2025 zagotovljeno z že obstoječimi sredstvi za ta namen, ki bodo prenesena iz pokojninske in zdravstvene blagajne, preostanek pa bo kril državni proračun. V času do leta 2025 je medtem predvideno sprejetje posebnega zakona o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bo uredil financiranje po letu 2025.

Poslanec LMŠ Jani Möderndorfer je povedal, da zakon v resnici ne daje nič drugega kot zgolj lep naslov. Opozoril je, da bo dolgotrajna oskrba začela veljati šele v letu 2025, "kar pomeni, da vlada odlaga problem na neko drugo vlado". Datumi za izvajanje pravic se premikajo v prihodnost, zaradi česar dvomi, da želi vlada ljudem res čim prej omogočiti koriščenje pravic. Predlog po njegovem mnenju ne prinaša nič novega, saj bi bilo treba za novosti zagotoviti sredstva, česar pa se vlada boji. Dodal je, da je zakon  protiustaven, kljub spremembam amandmajev.

Bojana Muršič (SD) je prav tako ponovila, da je zakon "izredno problematičen, saj ne rešuje težave, ker je nejasen, nekonsistenten in nerazumevajoč". Opozorila je, da je vlada ignorirala predloge opozicije pri amandmajih. "Vsi relevantni deležnik, predvsem stroka, nasprotujejo takšnemu zakonu. Takšnega zakona ne potrebujemo, sprejeti moramo zakon, ki bo dejansko res reševal težave ljudi." 

"Ta zakon, ki ga danes na sejo DZ pošilja vlada, ne odgovorja na nobenega od izzivov dolgotrajne oskrbe," pa opozarja Primož Siter iz Levice. Kot pravi, ne sporoča jasno, kako se bo oskrba financirala, izvajanje oskrbe pa da prepušča trgu, "kar pomeni nižanje standardov oskrbe in zaposlenih". Še več, kot opozarja Siter, je zakon škodljiv, saj da aktualno stanje, ki je slabo, še poslabšuje. "Zakon ne odgovarja na ključna vprašanja - koliko ljudi bo vlada s tem zakonom zaposlila, na kakšen način bodo upravičenci dejansko s tem zakonom na boljšem?"

Maša Kociper (SAB) je povedala, da so bili v stranki sprva prepričani, da predlog zakona predstavljal nekaj, o čemer se bo dalo pogovarjati. "A izkazalo se je, da gre samo za okvir brez slike. V tem zakonu niso določene potrebne stvari in kar je najpomembnejše, niso določeni viri financiranja. Grozno je, kako koalicija uzurpira ta parlament in zakone piše in sprejema čez noč."

 

Predsednica društva Srebrna nit Biserka Marolt Meden pa je povedala, da ugotavljajo, da bo DZ danes razpravljal o zakonu brez predlogov, ki so jih številne skupine in organizacije predlagale. "Bili smo dvakrat izigrani - prvič lani, ko smo se trudil pripraviti dobre pripombe pa te niso bile upoštevana. In drugič letos, ko je zakon prišel na mize v vladi in v parlament. Pripravili smo veliko amandmajev, da zakon izboljšamo, da bo prinesel nekaj dobrega za ljudi. Kaj se je zgodilo? noben amandma ni bil sprejet, bilo je le nekaj lepotnih popravkov." 

"Zato dajemo odločni ne privatizaciji sociale in zdravstva ter črnemu trgu. Našega zaupanja ni več, ob vseh lepih besedah niste mogli zagotoviti niti zvišanja plač v domovih za starejših," je špovedala Marolt Medenova.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (271)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Blond James
25. 11. 2021 12.40
+2
Samo še en lopovski zakon sdsa kako bojo državljanom ki so že celo življenje plačevali davke ukradli in si prisvojili posest in premoženje nič drugega medtem ko vemo kaj se dogaja v domovih za starejše osebe dilajo koko in jih dilajo s pomirjevali
zibertmi
25. 11. 2021 11.02
+1
kot izgleda argumenti faktor banke in ostali lumparij,ki sem jih naštel in niso v prid puklavem kaplarju cicibanom iz trstenjakove niso všeč.kako si pa vi razlagate odprodajo faktor banke ,ki se je začela leta2013.kako naključje,ravno ko ,je nastopila nova vlada zaradi bankrota države,ki ga je ustvaril janezek in je bilo potrebno luknjo v nlb sanirat.potrebno je bilo zastavit ali odprodat derleže podjetij,da smo dobili kredite za nadalji obstoj države.sedaj nebo nič drugače,ko teli modeli odpeketajo.upam ,da bo janez za vse kar se je na podlaki pravne države,človekovih pravic,demokracije osebno odgovarjal v evropi.če bi iz ročke odšel takrat v beograd,pa ga je takratna politika zaščitila,ga nebi bilo v naši politiki serdaj
thevictr
25. 11. 2021 08.04
+0
Končno spremembe! Zadnji čas. Zakon na tem področju se podpre, ne glede na politično opcijo, ki ga predloži ... Vsi bomo nekoč ostareli, oziroma se potrebe po zakonodaji, ki ureja to področje zavemo šele, ko nekdo od svojcev potrebuje pomoč. Gre za odgovornost, tako kot je s cepljenjem, tako kot je bilo z referendumom #proti zakonu o vodah ...
zibertmi
25. 11. 2021 09.30
+0
samo ker ni finančne konstrukcije,se bo naredila nekje do leta 2015 so rekli,ti te pogovori nič ne nucajo.tudi oskrbnine se bodo povečale na račun povišanje plač.kar je pa najbolj smešno in zopet zamolčano,da kljub povišanju plač zaposlenim v domovih tudi do 4 plačne razrede mnogi ne bodo sami zaslužili za minimalno plačo-sepravi država bo,kot tudi v podjetjih,do kvote minimalne plače celo manj doplačevala,kot je do sedaj in ob ene povišala oskrbnine
mjaf_x
25. 11. 2021 13.17
pa zakaj vsi mislite, da država doplačuje do minimalne plače? To sploh ni res.
Samsung Android
24. 11. 2021 21.55
-2
Poklukar ti za scoj levi stumf ne ves a je opran al ne, pa bos za ljudi skrbel
MeaParvitas
24. 11. 2021 21.03
-1
Alenka Jerajeva pila, nič plačala, pil bi še vsak hudič, plačal pa nič...
TooSick
24. 11. 2021 20.29
-2
Ko se bo enkrat stegnu lopov puklasti, bomo v sloveniji nrdil najvecjo zabavo vseh zabav!
Rudolf Maister
24. 11. 2021 20.28
+1
!00 miljonov so dali za nevladnike,ki samo praskajo.. V 30 letih pa zgradili 4 domove za starejše. pa še kar bi ropali in sestankovali ter se zažirali. Ne bo šlo. No pasaran
zajebant2
24. 11. 2021 20.05
+5
Kul je začel pisati svoj zakon posrečilo se jim je, da so napisali: bi ga pa smo nesposobni:
zajebant2
24. 11. 2021 19.48
+3
Zakaj levaki ne preberete v parlamentu svoj zakon pa da vidimo kako ste sposobni aja samo eno črko imate napisano in ZAKON dalje niste sposobni
Butalec8
24. 11. 2021 19.44
-1
Kdo bo polnil pokojninsko blagajno cez 10,20let , mladih ni kar pa jih je pa so vsi kilavi , ta zadeva je nevzdrzna. Mislim da bomo v starosti tenko piskali milo receno
zibertmi
24. 11. 2021 19.49
-2
janez,ki si ga je nagrabil tekom 30 let ,če ni vsega porabil za odvetnike in podkupovanje glasov in s pučem sestavljenih koalicij
zajebant2
24. 11. 2021 19.42
+4
Tale levo vodena iz murgel je že ugotovila, kako se iz male kape naredi velika
Desna FRONTA
24. 11. 2021 19.32
+7
Če prav razumem KUL parlamentarce je predlog in zakon zanič ker ga je predlagala vlada, koalicija, SDS, ... no, oni že vedo ker v 25 letih sami niso bli sposobni spisat niti stavka primernega zakona o trajnostni oskrbi.
zibertmi
24. 11. 2021 19.29
-2
Janša je demagog. V polemiki je nesramen in rad podtika. Ne izbira sredstev, je hudoben in brezobziren. Ne išče svetovalcev, ampak vernike. Ne išče sodelavcev, ampak služabnike.« Dimitrij Rupel, 1996
zibertmi
24. 11. 2021 19.21
-2
finance bi pripravili do leta 2025.sds feni seveda podpirate vse .plačal bo pa sveti brdcko.zakon je podlaga za sprejetje sporednih zakonov kot je tudi novi pkp po katerem se bo spet planilo denar.na 40 miljard minusa bo janez še nabavljal peči za svoj burek
zajebant2
24. 11. 2021 19.45
+5
kdo plačuje banke? ki ste jih levaki dokapitalizirali pol pa jih prodali za pol cene s tem denarjem bi se lahko financirala oskrba min 15 let nesposobneži levi samo mjavkate
zibertmi
24. 11. 2021 19.51
-3
smo jih ,ker je janez naredil luknjo v nlb med letom 04/08 ko je bil edinikrat po volitvah na vladi in omogočil nezavarovane kredite tajkunom
bodi
24. 11. 2021 20.24
+2
zibert čigava je bila Faktor banka in zakaj je bila ustanovljena . Daj odgovor .
zibertmi
25. 11. 2021 09.01
+0
to je vse maslo tvojega janeza.posledice bančne luknje za obdobje 04 /08.janez je po protestih ,ki jih je organiziral na prešercu vlado zopet prevzel 2012 za par mesecev ,ko je prišel račun za luknjo v nlb,koklical trojko in nas spravil v bankrot.organiziral proteste in na račun granitnih kock odstopil,prevzela je alenka,ki je morala pokrpat bančno luknjo in iz bankrota,bančnih kreditov brez hipotek ,odprodaje deležev premoženja nismo dobili.Banka Slovenije je Factor banki in Probanki odvzela licenco za opravljanje bančnih storitev in s tem končala postopek nadzorovane likvidacije. Banki bosta pripojeni DUTB-ju.to se je dogajalo v letu 2013,v čigavem upravljanju je DUTB,kdo je bil tam eden vidnih članov.kam so spravili našo srebrnino
zibertmi
25. 11. 2021 09.10
+0
to se je nekako moralo zgodit,če smo hoteli pokrpat kar je janez zafural.polek zujfa in podpisa pogodbe v letu 08 ob izdihljajih vladanja ,za teš 6 ,ko je bil minister vizjak,ki je sedaj znan iz afer utaje davkov iz tistih časov.te pa ne moti kaj je janez vse dal v last madžarom in varšavskim deželam in to ne zato ker bi zaradi finančnega stanja moral
bojer
24. 11. 2021 19.08
+2
Zanimivo, po navadi se s predlogi zakonov s finančnimi posledicami predstavi hkrati tudi finančna konstrukcija.
toti mišek
24. 11. 2021 18.56
+0
Kaj Lea je prišla iz porodnišnice?
zajebant2
24. 11. 2021 18.55
+6
Levi v 25 letih vaše vladavine niste bili sposobni niti stavka napisat o oskrbi ,sram vas naj bo samo nagajate znate pa upokojencem krasti malim delničarje
Peter.Klepec
24. 11. 2021 18.37
+4
A bi tile enkrat nekaj konkretnega in konstruktivnega predlagali!? Dolgocajtni so ko ponedejek s stalniim jamranjem. Dobro, da bo liga prvakov.
Jožajoža
24. 11. 2021 18.36
-5
verjemite,vse,kar predlagajo janšisti, je uperjeno proti slovencem.povejte samo eno pozitivno stvar od lani marca,od katere ste imeli vi državljani koristi. ne boste je našli
marker1
24. 11. 2021 18.48
+3
Zelo pozitivna stvar od lani marca je, da levica ni na oblasti.
Jožajoža
24. 11. 2021 18.36
-5
verjemite,vse,kar predlagajo janšisti, je uperjeno proti slovencem.povejte samo eno pozitivno stvar od lani marca,od katere ste imeli vi državljani koristi. ne boste je našli
marker1
24. 11. 2021 18.49
+3
Pozitivna stvar od lani marca je, da levica ni na oblasti v hudih časih.