Država bo odkupila vso slovensko pšenico

Nadzor cen 15 osnovnih izdelkov, ki jih bodo potrošniki lahko primerjali med trgovskimi ponudniki, odkup vse pšenice, pridelane v Sloveniji, pomoč za pridelovalce mleka, subvencije za gorivo, gnojila in repromaterial so ukrepi zoper naraščajočo draginjo, ki jih je včeraj napovedala vlada Roberta Goloba.

Vlada je izrazila namen, da bo odkupila vso pšenico, pridelano na 
slovenskih poljih.  Foto: Leo Caharija
Vlada je izrazila namen, da bo odkupila vso pšenico, pridelano na slovenskih poljih.  Foto: Leo Caharija

LJUBLJANA > “Ne gre za regulacijo, saj cen ne bo določala vlada, ampak še vedno trgovci. Vlada bo le poskrbela, da bodo cene med seboj primerljive in tudi javno znane,” je pojasnil predsednik vlade Robert Golob. Košarico 15 izdelkov je pripravilo ministrstvo za kmetijstvo in je usklajena s trgovinsko zbornico. Kupec se bo sam aktiviral in ugotovil, pri katerem trgovcu se splača kupiti nek izdelek. Spremljali bodo tudi kakovost teh izdelkov in vpeljali sistem primerjanja cen tudi v sosednjih državah z namenom osveščanja slovenskih potrošnikov, kakšna je realna tržna cena. Cilj tega vladnega ukrepa je, da vzpostavi učinkovit nadzor maloprodajnih cen za potrošnike.

V najkrajšem možnem času bodo organizirali javni poziv za izbor svetovalca, ki bo pomagal, da bo sistem neodvisen, da ne bo dvomov, od kje ti podatki prihajajo.

Robert Golob

predsednik slovenske vlade

“Ne gre za regulacijo, saj cen ne bo določala vlada, ampak še vedno trgovci. Vlada bo le poskrbela, da bodo cene med seboj primerljive in tudi javno znane.”

En kupec in stabilna cena

Drugi sklop ukrepov zadeva proizvodnjo hrane v Sloveniji. Država bo slovenskim kmetom namenila nekaj več kot 22 milijonov evrov pomoči za različne namene. Poleg tega bo država prek zavoda za blagovne rezerve odkupila vso pšenico, pridelano v Sloveniji, s čimer želi kmetom zagotoviti enega kupca in stabilno ceno.

“Kmetom želimo pomagati s tem, da jih razbremenimo stroškov, hkrati pa želimo tudi ta pridelek v celoti zadržati v Sloveniji,” je dejal.

“Žal je situacija v svetu, predvsem v Ukrajini, vsak dan slabša, kar se pozna ne samo v cenah, ampak tudi v razpoložljivosti hrane za naprej,” je na novinarski konferenci izpostavil premier Golob.

Večje blagovne rezerve kot običajno

Na drugi strani bodo po njegovih besedah poskrbeli, da bo Slovenija v jesen vstopila z večjimi blagovnimi rezervami kot običajno, “ker pred nami ni zima, ki bi bila čisto običajna, in je prav, da se na to pripravimo”. Pri tem je dejal, da večji trgovci po svetu že špekulativno kupujejo predvsem pšenico na zalogo, nekatere države, med njimi Švica, so že šle v tak ukrep.

“Raje zdaj kupimo vso pšenico neposredno od kmeta, kot da bi jo jeseni kupovali od trgovcev, ki bi jo bistveno dražje zaračunavali,” je dejal.

Ob tem bo država za sektor mleka namenila 5,2 milijona evrov pomoči, prejelo jo bo okrog 4000 kmetijskih gospodarstev za okoli 80.000 do 85.000 krav molznic. Pomoč naj bi bila izplačana do septembra.

Pomoč kmetom za gorivo in repromaterial

Okoli 2,2 milijona evrov bo šlo za ukrep pomoči za pogonska goriva, ki bo predvidoma izplačan do jesenske setve. “Vzeli smo obdobje dveh mesecev, in sicer glede na količino, ki jo kmetje dobijo povrnjeno kot trošarino. Gre za 0,2 evra po litru,” je povedala ministrica za kmetijstvo Irena Šinko.

Prav tako do jesenske setve namerava vlada izplačati največji del pomoči, in sicer 15 milijonov evrov za pomoč pri repromaterialu. Tu bo znesek pomoči višji za orne površine, kjer je potrebnih več gnojil, manjši pa bo znesek za trajne nasade in za travinje.

O pričakovani odkupni ceni pšenice pa je še prezgodaj govoriti. “Cena, ki so jo ponudili primarni kmetovalci, je bila 400 evrov na tono pšenice. A na eni strani država pomaga z različnimi ukrepi v višini okoli 22 milijonov evrov, zato pričakujem, da se bomo na drugi strani pogajali in prišli skupaj,” je včeraj dejala Šinkova. Hkrati pa je še pojasnila, da se vlada zaenkrat ni odločila za znižanje davka na dodano vrednost (DDV).


Najbolj brano