DL: Zapiranje rudnikov - Nad jamami vznikajo podjetja

4.3.2022 | 11:50

Rudnik Kanižarica je država zaprla, pridobivanje premoga pa še živi v zavesti belokranjskih rudarjev; nanj spominja tudi tale stolp, ki ga je Občina Črnomelj obnovila. (foto: M. L.)

Ob nedavni vladni strategiji o zapiranju rudnikov do leta 2033 v Beli krajini pomislijo na rudnik Kanižarica in tisto, kar je nastalo po njem – Zaradi zanimanja vlagateljev po nova zemljišča – 30 podjetij z nekaj manj kot 500 zaposlenimi

Leto 2033 je skrajni rok, ko bo Slovenija prenehala uporabljati premog za proizvodnjo električne energije. Tako določa Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij skladno z načeli pravičnega prehoda, ki jo je sprejela vlada na seji 13. januarja.

Čeprav se strategija nanaša na savinjsko-šaleško regijo in Zasavje, o njej razmišljajo tudi v Beli krajini, ker je z nekdanjim rudnikom rjavega premoga Kanižarica tudi to območje rudarsko. »Sprejetje strategije in čim hitrejši začetek njenega izvajanja sta nujna za energetsko preobrazbo Slovenije, za obe premogovni regiji in za vse, ki so povezani s premogovno panogo, da čim hitreje in celovito zagotovimo pravičen prehod predvsem za vse prizadete delavce in njihove družine,« so zapisali v vladi k pred kratkim sprejeti strategiji. Najbrž ne dobesedno, smiselno pa prav gotovo je vlada v preteklosti cilje zapisala tudi pred zapiranjem rudnika Kanižarica, ki so ga ukinjali sočasno z rudniki rjavega premoga Senovo, Zagorje in Trbovlje - Hrastnik.

Kako zapreti rudnik Kanižarica, da bo prenehanje proizvodnje čim manj boleče za zaposlene, na črnomaljskem območju očitno ni bilo pretežko vprašanje. V Kanižarici na površini nad nekdanjim podzemnim premogovnikom so različna podjetja ob pomoči občine Črnomelj namreč do zdaj zgradila vrsto objektov in v njih vzpostavila proizvodnjo. Poslovna cona TRIS Kanižarica – Tehnološko-razvojno industrijsko središče Kanižarica, kot so poimenovali to novonastalo podjetniško območje, so namenili lokalnim in drugim vlagateljem.

»Zaradi novih interesentov, ki jih ni bilo mogoče umestiti na obstoječa stavbna zemljišča, se je izkazala potreba po razširiti stavbnih zemljišč na širše območje rudniških površin,« pravijo na Občini Črnomelj. Zaradi zanimanja vlagateljev je leta 2004 občina sprejela spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta, s katerimi so pridobili še novih 83 hektarov stavbnih zemljišč za proizvodne, storitvene, poslovne, servisne, skladiščne, komunalne in za druge dejavnosti. S tem so zaokrožili kompleks nekdanjih rudniških površin v enotno cono TRIS Kanižarica, ki ima po navedbah občine največjo ponudbo parcel za gradnjo proizvodno-poslovnih objektov na Dolenjskem in v Beli krajini.

»Na območju Poslovne cone TRIS Kanižarica je po občinskem podrobnem prostorskem načrtu na voljo večje število zemljišč v velikosti od 2.000 m² do 10.000 m², katerih lega omogoča združevanje posameznih enot glede na potrebe investitorja. Skupna velikost cone je 115 hektarov. Od tega je na ožjem območju že pozidanih 36 hektarov površin, za gradnjo pa je razpoložljivih še 34 hektarov zemljišč. Predvideno je postopno urejanje posameznih površin, treba je najprej urediti lastništvo,« pravijo na občini. V prvi fazi je občina prodala zemljišča, na katerih je infrastruktura zgrajena v celoti ali vsaj delno in za katera se zanimajo obstoječa podjetja in tista, ki nameravajo poslovati v coni, ko bodo za to ustrezni pogoji. Po podatkih izpred nekaj več kot leta dni deluje v TRIS-u Kanižarica 30 podjetij z nekaj manj kot 500 zaposlenimi.

Za TRIS načrtujejo priključek na prihodnjo tretjo razvojno os. Predvidevajo dve vstopni točki. »Priključek na državno cesto vsekakor predstavlja novo razvojno težišče cone, saj bodo objekti vidni z nove ceste bolj izpostavljeni in hitreje dostopni,« poudarjajo na Občini Črnomelj.

Januar je v novejši slovenski zgodovini očitno tisti mesec, ki določa rudarske usode. 13. januarja letos je, kot rečeno, vlada sprejela nacionalno strategijo za prestrukturiranje savinjsko-šaleške in zasavske premogovniške regije, ki določa prihodnjo podob obeh regij. 25. januarja 1995 je začel veljati Zakon o zagotavljanju sredstev za zaprtje rudnikov rjavega premoga Zagorje, Senovo in Kanižarica, ki je dokončno pokopal belokranjsko rudarjenje in hkrati napovedal ter usmeril lokalno prihodnost. Z živim rudnikom Kanižarica bi bili Kanižarica, Črnomelj in Bela krajina občutno drugačni. Kako drugačni, je stvar doživljanja in presoje.

Članek je bil objavljen v 3. številki Dolenjskega lista 20.  januarja 2022

M. Luzar