Zdaj že nekdanji predsednik sveta Krajevne skupnosti Malečnik – Ruperče Jožef Škof je bil vseskozi kritičen do namere države, ki želi z gradnjo protipoplavnih nasipov in zidov zagotoviti poplavno varnost reke Drave na območju Malečnika in nižje proti Dupleku. Dravska struga je namreč po gradnji jezu in preusmeritvi večine vode v kanal, ki je bil zgrajen za potrebe hidroelektrarne Zlatoličje, poplavno nevarna. Do večjih poplav je prišlo leta 2012, ko so se tudi pojavila nekoliko glasnejša razmišljanja o potrebnih protipoplavnih rešitvah.

Za zmanjševanje poplavne ogroženosti Malečnika, Zrkovcev in Celestrine je bila predvidena kombinacija ukrepov v strugi in lokalnih ukrepov na poplavnem območju (nasipi in zidovi). Kot so pojasnili na Direkciji Republike Slovenije za vode, se ukrepi v strugi nanašajo na redna vzdrževalna dela v okviru programa vzdrževanja. “Predlagana tehnična rešitev z lokalnimi ukrepi (nasipi in zidovi) pa upošteva vse omejitve in usmeritve zakonodaje ter predstavlja rešitev, ki hkrati ohranja obstoječe poplavne ravnice, kjer je to možno, obenem pa učinkovito varuje obstoječe objekte pred visokimi vodami,” so povedali na direkciji.

Direkcija je bila primorana odstopiti od izvedba ukrepa

Potek predlagane rešitve je pretežno po zemljiščih v zasebni lasti, zato je direkcija v letu 2021 pristopila k postopkom za pridobitev stvarne pravice gradnje na zemljiščih, potrebnih za realizacijo projekta. Zaradi nestrinjanja krajanov in lastnikov zemljišč s predlagano tehnično in časovno izvedljivo rešitvijo je bila Direkcija RS za vode primorana odstopiti od izvedbe tega ukrepa v perspektivi 2014-2020, v okviru operacije »Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave – Območje Ptujske Drave«. Za načrtovane ukrepe v Mestni občini Maribor, Duplek, Starše in Ptuj je bila v letu 2020 izdana odločitev o finančni podpori iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Za pridobitev teh sredstev morajo biti ukrepi izvedeni do konca leta 2023, kar pa v nekaterih primerih zaradi nasprotovanja lastnikov zemljišč ali drugih deležnikov ni dosegljivo.

Jožef Škof nam je pojasnil, da pozdravlja odločitev Direkcije RS za vode, da bo odstopila od izvedbe predlaganega protipoplavnega ukrepa: “Ko sem bil še predsednik krajevne skupnosti, sem jim dokazal, da takšna rešitev ne pije vode. Vmes so celo predlagali gradnjo betonskega zidu z okni, ki bi naj zagotavljala pogled čez Dravo, ter dejali, da naj bi to vzdrževali gasilci. Nato so to namero vendarle opustili.” Škof dodaja, da je pri vsem skupaj najbolj žalostno, da so mu na Mestni občini Maribor pripisali, da je on kriv, da zaradi neizvedbe ukrepov ne bo mogoče počrpati evropskih sredstev. “To je debela laž. Tudi v Zrkovcih se s temi ukrepi niso strinjali, saj so jim dokazali, da je to neizvedljivo.”

V pogovorih so bile pojasnjene projektne rešitve, prav tako podani strokovni odgovori in rešitve na postavljena vprašanja prebivalcev, kljub vsemu pa do tega trenutka še ni pridobljenega soglasja stranskih udeležencev k predlagani rešitvi, zato za ta ukrep še ni pridobljeno gradbeno dovoljenje.

Kot še pojasnjujejo na Direkciji RS za vode, je bila za varovanje stanovanjskih objektov ob Dravi v naselju Trčova predlagana izvedba visokovodnega zidu po robu terase ob Dravi, večinoma na območju obstoječih ograj na jugozahodu naselja. “Pravica gradnje za vsa potrebna zemljišča za izvedbo ukrepa je bila pridobljena. V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja pa so stranski udeleženci v tem postopku (nekateri lastniki sosednjih zemljišč oziroma objektov ob območju predvidenega visokovodnega zidu – mejaši), ki morajo podati soglasje k posegu, izrazili nezadovoljstvo z izbrano projektno rešitvijo in niso podali soglasja h gradnji. S stranskimi udeleženci oziroma prebivalci na obravnavanem območju so bili opravljeni številni pogovori s strani Direkcije RS za vode, Mestne občine Maribor, izvajalca Rafael d.o.o. in projektanta VGB Maribor. V pogovorih so bile pojasnjene projektne rešitve, prav tako podani strokovni odgovori in rešitve na postavljena vprašanja prebivalcev, kljub vsemu pa do tega trenutka še ni pridobljenega soglasja stranskih udeležencev k predlagani rešitvi, zato za ta ukrep še ni pridobljeno gradbeno dovoljenje. V kolikor direkcija ne bo mogla pridobiti gradbenega dovoljenja za navedeni ukrep, realizacija ukrepa ne bo možna v finančni perspektivi 2014-2020, v okviru operacije »Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave – Območje Ptujske Drave«. Predviden zaključek operacije je namreč 31. 12. 2023.”

Škof je prepričan, da bi morali iz struge odpeljati gramoz in prod

Škof se je vseskozi zavzemal za to, da bi poplavno varnost Drave zagotovili s poglobitvijo struge z odvažanjem gramoza in proda. Ob vsakem takem poskusu so se oglasili naravovarstveniki, ki so po Škofovih besedah v zmoti: “V zvezi s tem sem se obrnil na Evropsko komisijo, kjer so mi pojasnili, da dejstvo, da je območje vključeno med rezervate Natura 2000, ni dovolj močan argument, da tega ne bi storili. Kot so dejali, gramoz lahko odvažamo iz struge in ga uporabljamo za izgradnjo železniških prog in cest. Na zadnji seji mestnega sveta, na kateri so sodelovali predstavniki Dravskih elektrarn, sem jim zastavil vprašanje, ali sploh nadzirajo porabo denarja iz Vodnega sklada, v katerega prispevajo, in je namenjen za vzdrževanje reke. Odgovora na to vprašanje še do danes nisem dobil.”

Naš sogovornik se z nostalgijo spominja časov, ko je bila struga Drave od Malečnika proti Trčovi urejena, ko so ob njej potekale različne dejavnosti (kopanje, …) in je še predstavljala velik turistični potencial. Danes je, kot pravi, povsem drugače: “Zdaj je Drava ena sama katastrofa. Sprašujem se, kako bodo ob njej uredili kolesarske poti. Brežino bi bilo potrebno očistiti in urediti sprehajalne poti, strugo pa poglobiti. Vzor bi nam lahko bilo Laško, kjer je struga Savinje očiščena, urejene so sprehajalne poti, pri nas pa je “ena sama svinjarija”, in to samo zato, da lahko še naprej črpajo denar in nič ne naredijo.”