Švedska in Finska pred vrati Nata, Rusija svari naj ne vstopita

Parlamenta Švedske in Finske sta pričela razpravo o prošnjah njunih držav za članstvo v Natu. S tem se državi pripravljata, da bosta že ta teden vložili prošnji za članstvo kot odgovor na rusko ofenzivo proti Ukrajini. V Helsinkih se je začelo zasedanje parlamenta, ki bi lahko trajalo več dni, potem ko sta predsednik Sauli Niinisto in predsednica vlade Sanna Marin v nedeljo predstavila predlog za članstvo.

"Naše varnostno okolje se je temeljito spremenilo. Edina država, ki ogroža evropsko varnost in sedaj odkrito vodi agresivno vojno, je Rusija," je v parlamentu povedala Marinova.

Velika večina od 200 finskih poslancev sicer podpira odločitev o vstopu v Nato, predsednik parlamenta Matti Vanhanen pa dodaja, da je bilo vloženih več kot 150 prošenj za besedo in posledično glasovanja o vstopu še ni pričakovati. Tudi javno mnenje je močno naklonjeno članstvu. Po zadnjih anketah se je število Fincev, ki se želijo pridružiti zavezništvu, povečalo na več kot tri četrtine, kar je skoraj trikrat več kot pred začetkom vojne v Ukrajini.

We look at NATO’s members, mission and tensions with Russia https://t.co/cILRPYw1LN pic.twitter.com/SKpfmkBBJG

— Al Jazeera English (@AJEnglish) May 16, 2022

Medtem je na Švedskem predsednica vlade Magdalena Andersson konec tedna dejala, da se bo posvetovala s parlamentom, preden bo objavila uradno namero svoje vlade o vstopu v Nato. Njena socialdemokratska stranka se je sicer v nedeljo izrekla za pridružitev zavezništvu in si v parlamentu zagotovila trdno večino za članstvo. To je bil velik obrat njene stranke, saj je članstvu v Natu nasprotovala vse od nastanka zavezništva.

Tako kot na Finskem, se je tudi na Švedskem podpora javnosti članstvu v Natu drastično povečala, in sicer na približno 50 odstotkov za, 20 odstotkov pa naj bi bilo proti. V obeh državah gre za dramatičen preobrat v primerjavi s politiko vojaške neuvrščenosti, ki na Finskem traja že več kot 75 let, na Švedskem pa dve stoletji.

Rusija je obe državi večkrat posvarila pred posledicami, če bosta zaprosili za vstop v Nato. "To je še ena huda napaka, ki bo imela daljnosežne posledice in bo korenito spremenila razmere v svetu," je dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov. Pri tem je poudaril, da si Finska in Švedska ne smeta delati iluzij, da se bo Rusija preprosto sprijaznila z njuno odločitvijo, in dodal, da bo odziv Moskve odvisen od praktičnih posledic članstva obeh skandinavskih držav. "Jasno nam je, da ta odločitev ne bo okrepila varnosti Švedske in Finske, temveč bo stopnjo vojaške napetosti le še povečala," je dejal.

"Prepričani smo, da vstop Finske in Švedske v Nato ne bo niti okrepil niti izboljšal varnostne strukture naše celine," je na novinarski konferenci dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Prav tako je obljubil, da bodo pozorno spremljali nadaljnje dogajanje, in izrazil zaskrbljenost glede posledic, ki jih bo odločitev Finske in Švedske imela za varnost celine.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord