Vlada je proračunske dokumente za prihodnji dve leti pripravljala v negotovih razmerah energetske krize in še vedno navzočega koronavirusa. Vseeno so naravnani razvojno, je v razpravi zatrjeval finančni minister Klemen Boštjančič. Za investicije je denimo načrtovanih največ sredstev v zgodovini Slovenije.
Proračun za leto 2023 je DZ sprejel že novembra lani, z danes potrjenimi spremembami pa se poraba povečuje za 25 odstotkov na 16,69 milijarde evrov. Prihodki bodo s 13,38 milijarde evrov višji za 13 odstotkov.
Leta 2024, ko vlada pričakuje umiritev energetske krize in posledično znižanje inflacije, naj bi se v proračun steklo 13,79 milijarde evrov, odhodki pa so določeni v višini 15,51 milijarde evrov.
Vlada je za prihodnje leto predvidela visoko proračunsko rezervo, iz katere se bodo financirali ukrepi za blažitev posledic energetske krize in draginje. Tudi zato se bo primanjkljaj z načrtovanih letošnjih približno dveh milijard evrov zvišal na 3,3 milijarde evrov. Leto pozneje naj bi se ustavil pri 1,7 milijarde evrov.
Glasovanje o proračunu za leto 2023: 50 za, 33 proti
Državni proračun za leto 2023, ki prinaša najvišje izdatke doslej, je v glasovanju v DZ podprlo 50 poslancev, poleg koalicijskih tudi poslanec narodnosti. Proti je glasovalo 33 navzočih poslancev SDS in NSi.
Proračun za leto 2024 je medtem podprlo 51 poslancev, poleg koalicijskih tudi poslanec narodnosti. Proti je glasovalo 28 navzočih poslancev SDS in NSi.
KOMENTARJI (74)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.